V obdobju konjunkture in velikega optimizma so imele banke neomejen dostop do tujih virov in takrat ni bilo nobene potrebe po lobijih in političnih pritiskih, da bi dobil posojilo, je povedal Kordež. Banke so imele same velik interes za to.

"Priznam, da sem napačno presodil potencialne rizike," je dejal Kordež, ki ga je komisija pozvala na zaslišanje zaradi financiranja prevzema Merkurja, ene večjih finančnih naložb, ki so danes prenesene na slabo banko.

Ob prevzemu so Merkur ocenjevali na 300 milijonov evrov, danes pa je vreden samo 50 milijonov evrov. Za toliko se je v tem času zmanjšala vrednost premoženja, je pojasnil Kordež in poudaril, da ni pospravil v žep 250 milijonov evrov.

"Natančen poslovni načrt do leta 2020"
Prevzem Merkurja so kreditirale tako tuje kot domače banke, tuje morda še nekoliko bolj. "Naredili smo natančen poslovni načrt do leta 2020, ki so ga banke ocenile za finančno vzdržnega, pa čeprav je bilo predvideno podaljševanje posojil in izplačevanje dividend iz ustvarjenega dobička." Kot je dejal Kordež, danes banke takšnega načrta ne bi odobrile. Ponovil je, da pri zdravih podjetjih niso bili potrebni nobeni pritiski, da bi dobila posojilo.

Kordež je poudaril, da so bili poslovna politika bank in merila za dajanje posojil takrat popolnoma drugačna kot danes. Medtem ko danes vemo, da je za odobritev posojila ključen le denarni tok, ne pa neko premoženje, ki bi ga imelo podjetje, je bila do leta 2008 praksa popolnoma drugačna. "Banke so dajale posojila na podlagi premoženja, tako slovenske kot tuje," je dejal.

"Reševanje posojil je bila napaka"
Napaka je bila, da so se s posojili financirale predrage naložbe. To napako so naredili tudi v tujini, a pri nas smo naredili še drugo napako s tem, kako smo ta posojila reševali, je dejal. Pred leti se je namreč večina posojil vračala z najemom novih posojil, kar v svetu velja še danes. "Če ta tok prekineš, podjetje propade," je pojasnil in obžaloval, da se je z nastopom krize ta politika spremenila.

Tudi v primeru prevzema Merkurja so se posojila podaljševala ali pa so bila odplačana. Na vprašanje, kdaj so se torej pojavile težave pri odplačevanju posojil, je odgovoril: "Proti koncu leta 2008 banke niso bile več pripravljene financirati prevzemnih družb." Vendar je tako Merkurju kot Merfinu v lasti njegovih menedžerjev do leta 2010 uspevalo, da nista imela nikoli blokiranih računov.

Na vrsti še Grašič
V nadaljevanju današnje seje bi morali člani preiskovalne komisije zaslišati še nekdanjega člana uprave nekdanje agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) Danila Grašiča, a se zaslišanja ni udeležil. Na pričanje so ga povabili že pred mesecem dni, a se je opravičil.

Komisija je doslej zaslišala že vrsto članov uprav in nadzornih svetov treh državnih bank, ki so potrebne sanacije z denarjem davkoplačevalcev, prav tako pa tudi predstavnike Banke Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije ter AUKN-ja, poleg tega pa tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića in ministra za kmetijstvo Dejana Židana. Zaslišati želi še nekatere nekdanje finančne ministre in predsednike vlad.