"Čeprav zakon o minimalni plači določa, da se minimalna plača enkrat letno redno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, ministri za delo minimalno plačo praviloma usklajujejo zgolj z rastjo cen življenjskih potrebščin, torej za najnižji znesek, ki ga dopušča zakon. Uskladitev minimalne plače z inflacijo pa v večini primerov ne zadošča niti za ohranitev realne kupne moči delavcev na minimalni plači," je na novinarski konferenci dejal poslanec Miha Kordiš.

Minister za delo Luka Mesec, ki prihaja iz kvote stranke Levica, je minimalno plačo za letos zvišal za 4,2 odstotka, kolikor je znašala letna inflacija v decembru 2023. Nižjo uskladitev so izvedli le v treh državah EU-ja, kjer je sicer povprečna uskladitev znašala 10,2 odstotka, je nadaljeval.

"Bolj kot pri nas se je kupna moč prejemnikov minimalne plače zmanjšala le na Slovaškem"

Kot je povzel poslanec, ki je v sporu s svojo stranko in mu je svet nedavno zamrznil članstvo v Levici, je povprečna letna stopnja inflacije za leto 2023 je bila 7,4 odstotka. Zaradi zgolj 4,2-odstotne uskladitve je kupna moč prejemnikov minimalne plače leta 2024 upadla za najmanj 3,2 odstotka, je opozoril. Slovenija ima posledično drugo največje poslabšanje materialnega položaja prejemnikov minimalne plače v EU; bolj kot pri nas se je kupna moč prejemnikov minimalne plače zmanjšala le na Slovaškem, je prepričan.

Ob tem je posebej poudaril, da so se cene osnovnih življenjskih potrebščin v letih 2022 in 2023 zvišale mnogo bolj od splošne inflacije. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se predlani okrepile za 18,6 in lani za dodatnih 4,6 odstotka, nujni stanovanjski stroški pa so se okrepili za 14,7 oz. 8,8 odstotka, je nanizal. Poleg tega rast minimalne plače močno zaostaja za rastjo dobičkov, je poudaril Kordiš. Minimalna plača se je od leta 2016 do 2023, ko je rasla najhitreje, skupno povečala za 52 odstotkov. Neto čisti dobiček gospodarskih družb je medtem v istem obdobju narasel kar za 140 odstotkov, je povedal.

Skupaj s sindikalnima centralama Konfederacije sindikatov 90 Slovenije (KS 90) in Konfederacije novih sindikatov Slovenije (KNSS) Neodvisnost je zato pripravil predlog novele zakona o minimalni plači. Ta predvideva tri spremembe. Skladno s prvo spremembo bi se pri redni uskladitvi minimalne plače ob inflaciji upoštevala tudi stopnja realne rasti obsega bruto domačega proizvoda (BDP).

Predlagajo izredni dvig minimalne plače za 3,2 odstotka

Poleg tega se pri redni uskladitvi minimalne plače ne bi uporabila nujna medletna decembrska rast cen življenjskih potrebščin kot zdaj, temveč če je ugodnejša, povprečna letna rast v celotnem letu. V tej luči bi predlagatelji novele izvedli tudi dodaten izredni dvig minimalne plače v vrednosti 3,2 odstotka ter s tem popravili zvišanje, ki je bilo izvedeno za letos. To bi bilo namreč ob upoštevanju povprečne letne inflacije za leto 2023 7,4-, in ne le 4,2-odstotno.

Kot je povedal Kordiš, namerava Mesec minimalno plačo za leto 2025 vnovič uskladiti le po zakonskem minimumu oz. za 2,3 odstotka, s čimer bi v bruto znesku porasla za 28,8 evra. V primeru sprejetja predloga njihove novele pa bi se minimalna plača izredno dvignila za 3,2 odstotka, redno uskladila z inflacijo v višini 2,3 odstotka in še z gospodarsko rastjo v višini 1,5 odstotka. Skupno bi tako porasla za 87,7 evra bruto.

Predsednik KS 90 Damjan Volf je poudaril, da v Sloveniji pod pragom revščine živi že 264.000 prebivalcev, kar je nedopustno. Revščina je po njegovih besedah izbira politike. Osnovna plača ne sme biti več pod minimalno plačo, tako kot je to po novem v javnem sektorju, je pozval.

Za to se je zavzela tudi predsednica KNSS Neodvisnost Evelin Tožbar. Ob tem je izrazila upanje, da bodo predlagano novelo podprli tudi v preostalih sindikalnih centralah.