"Navedbe absolutno zanikamo. Še več, naredili smo vse, da bi gospe Jerajevi ugodili v čim večji mogoči meri," je povedal Kos in dodal, da je Jerajevo zato v sredo prosil za dovoljenje, da ji gradivo dostavijo v dveh delih. "Glede na to, da gospa Jerajeva sama pravi, da sta še dva druga organa zaprosila za podaljšanje roka, nas seveda zanima, od kod njej podlage za take obtožbe komisije," se sprašuje predsedik protikorupcijske komisije.

Jeraj: Kos lahko pričakuje naš "ugovor"
Jerajevo moti, da je od Kosove komisije prejela le del gradiva, saj naj bi bil Kos prepričan, da ji ni dolžen posredovati nobenih dokumentov. "Upamo si domnevati, da nam pošilja gradivo selektivno, s čimer se seveda ne moremo strinjati," trdi in napoveduje, da bodo poslanci zdaj te dokumente pregledali in verjetno Kosu odgovorili na dopis, v katerem ta ugotavlja, da protikorupcijska komisija kot samostojni državni organ ni zavezanec za predložitev dokumentacije.

"Staus Kosove komisije je takšen kot status drugih državnih organov"
Status Kosove komisije ni nič drugačen, kot je status drugih organov vdržavi, ob tem opozarja predsednica parlamentarne komisije in dodaja, da je tudi Kosovo komisijo ustanovil DZ, pri čemer ji je podelil javno pooblastilo za uresničevanje resolucije o preprečevanju korupcije. Prav tako kot drugi organi je tudi protikorupcijska komisija financirana iz državnega proračuna, in čeprav je samostojna, to še ne pomeni, da ni dolžna posredovati gradiva parlamentarni komisiji, je še spomnila.

To svoje mnenje je argumentirala z besedami, da 14. člen zakona o parlamentarni preiskavi določa, da so vlada, upravni organi, organizacije, ki opravljajo javno funkcijo, in vsi nosilci javnih pooblastil dolžni kadar koli dovoliti preiskovalni komisiji ali njenim pooblaščenim dostop do dokumentacije, s katero razpolagajo. Priznala pa je, da je Kosova komisija zaprosila za podaljšanje roka za posredovanje dokumentov. (To sta sicer storila še dva druga organa.)

Kos: 14. člen sploh ne govori o državnih organih
Kos meni, da je problem v dikciji zakona. "14. člen zakona o parlamentarni preiskavi sploh ne govori o državnih organih. Preverili smo zakonodajni postopek in ugotovili, da so te besede verjetno izpadle po pomoti," je pojasnil. Kosova komisija se po njegovih besedah trudi, da bi tako tej preiskovalni komisiji, kot tudi drugim odstopila vso gradivo, ki ga ima, na podlagi drugih razpoložljivih pravnih podlag.

Kos je še spomnil, da je komisija dvema parlamentarnima komisijama že odstopila vso dokumentacijo, ki jo potrebujeta za svoje delo. "Tako bomo ravnali tudi v tem primeru, a podlaga za to ne more biti 14. člen zakona o parlamentarni preiskavi," obljublja predsednik protikorupcijske komisije in dodaja, da so predseniku DZ že predlagali, da se to napako v čim krajšem času odpravi.

Dokaznega sklepa parlamentarne komisije še ni
Predsednica omenjene parlamentarne komisije in poslanka SDS-a pravi, da so na sredini seji pregledali, katera gradiva so že prejeli, da pa je nekaj dokumentacije prispelo šele v zadnjih dneh, zato še niso mogli oblikovati dokaznega sklepa.

Zahteve za dokumente so sicer do zdaj naslovili na Mestno občino Ljubljana (upravo in nadzorni svet), na komisijo za preprečevanje korupcije, na vrhovno državno tožilstvo, stanovanjski sklad (tudi na njegov nadzorni svet), Računsko sodišče, Univerzo na Primorskem (tudi na njen upravni odbor) in na ministrstvo za zdravje.

Komisija DZ-ja ustanovljena na predlog opozicije
Druge institucije, ki jih je komisija pod vodstvom Jerajeve zaprosila za dokumente, so te poslale ali v celoti ali že skoraj v celoti.

Pojasnimo še, da je DZ preiskovalno komisijo o gradbenih investicijah ustanovil na zahtevo poslancev SDS-a, SLS-a in SNS-a, preiskava pa naj bi zajemala šest sklopov. Prvi sklop zajema preiskavo stanovanjske gradnje, lizinga, najema in drugih poslov v nakupu stanovanjskih objektov ter pripadajočih garažnih objektov v MOL-u; drugi projekt obnove in dograditve prostorov Univerze na Primorskem; tretji stanovanjske gradnje Stanovanjskega sklada RS; četrti Pediatrično kliniko; peti Onkološki inštitut; šesti pa gradbene investicije s področja visokih gradenj, objektov državnega pomena ter tistih v javni rabi, ki so se financirali iz državnega ali ljubljanskega proračuna od leta 1992 dalje.