Invalidi bodo z novim zakonom o socialnem vključevanju dobili nekatere dodatne pravice. Sprejeti zakon širi krog invalidov na osebe z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, da jim ta onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje. Krog upravičencev širi tudi na gluhoslepe in na osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo in okvaro. Invalidi s statusom bodo imeli pravico do nadomestila za invalidnost, pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po pokojninskem zakonu, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje pa jim bo kril proračun. Zakon bo omogočil invalidom prehod v zaposlitev in po prenehanju zaposlitve ponovno izplačilo nadomestila za invalidnost. Če bo invalid prejemal plačo, mu bo kljub temu pripadlo nadomestilo do višine neto minimalne plače. Spremembe zakona je v postopek vložila vlada, podprli pa so ga v vseh poslanskih skupinah, saj je trenutna zakonska ureditev zastarela, stara že 35 let.

DZ je s 47 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o dostopnosti do spletišč in mobilnih aplikacij, ki ga je pripravila vlada. Zakon naj bi zlasti oviranim osebam zagotovil lažji dostop do storitev in informacij javnega sektorja. Zakon zadeva okoli 1.360 organizacij, med drugim vse državne organe ter osebe javnega prava, pa tudi organe lokalnih samoupravnih skupnosti zavezuje k ureditvi spletnih mest na način, da bodo uporabna tudi za ovirane osebe. Kot izjeme pri tem določa nacionalno rtv-hišo, vrtce in šole.

Liberalizacija železniškega potniškega prometa
Zeleno luč je dobila tudi novela zakona o železniškem prometu, s katero se trg prevoza potnikov po železnici v notranjem prometu odpira prevoznikom iz EU-ja. Tako kot tovorni in mednarodni potniški in železniški promet bo liberaliziran tudi notranji potniški promet. "To pomeni, da bodo lahko prevozniki prosto dostopali do trga," je pred poslanci zagotovil državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Klemen Potisek. Obvezna gospodarska služba prevoza potnikov v železniškem prometu ostaja, saj velja 15-letna pogodba s Slovenskimi železnicami o sofinanciranju. Poleg tega je v noveli zakona agenciji za komunikacijska omrežja in storitve dana pristojnost, da lahko, če pride do ogrožanja te storitve, izvajanje javne gospodarske službe zaščiti.

Nekatere določbe iz zdaj veljavnega zakona o železniškem prometu se prenašajo v zakon o varnosti v železniškem prometu, zato je DZ sprejel tudi tega - ker gre za prenos dveh evropskih direktiv in vrsto tehničnih zadev, je vlada pripravila nov zakon, DZ pa ga je sprejel dovolj zgodaj, da se bodo lahko vsi organi, organizacije in gospodarske družbe v železniškem sistemu prilagodili. Novi zakon bo tako olajšal mobilnost strojevodij med državami članicami EU-ja in med različnimi prevozniki ter poenostavil priznavanje dovoljenj in usklajenih dopolnilnih spričeval vseh udeležencev v železniškem sektorju.

Sprejet zakon o informacijski varnosti
Poslanci so potrdili tudi vladni zakon o informacijski varnosti, ki naj bi izboljšal varnost informacijskih sistemov pri nas. Zakon določa minimalne varnostne zahteve za to, da bo neki informacijski sistem varen, poleg zasebnih sistemov pa bo obvezen tudi za državne. V razpravi je minister za javno upravo, ki opravlja tekoče posle, Boris Koprivnikar, povedal, da zakon sistemsko ureja področje informacijske varnosti na strateški ravni, hkrati pa s tem Slovenija v svoj pravni red prenaša evropsko direktivo. To mora Slovenija v svoj pravni red prenesti do maja letos. Zakon bo zavezoval ponudnike digitalnih storitev, kot so spletne tržnice, iskalniki in računalniški oblaki, zavezoval pa bo tudi državne organe.

Noveli zakona o zaščiti prič zelena luč
Po skrajšanem postopku so obravnavali in sprejeli novelo zakona o zaščiti prič, ki zagotavlja varnejše izvajanje zaščite ogroženih oseb v fazi izvajanja nujnih zaščitnih ukrepov. Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Tina Brecelj je pojasnila, da novela omogoča zaščiteni osebi uporabo spremenjene identitete tudi po koncu izvajanja programa zaščite. Prav tako določa celoten nabor osebnih podatkov, ki jih enota za zaščito ogroženih oseb zbira in obdeluje pri izvajanju nalog.

Sprejet je še zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Slovenije ter zakon o konzularni zaščiti, ki podrobneje opredeljuje to področje delovanja diplomacije, hkrati pa usklajuje slovenski pravni red z evropsko direktivo. "Mednarodno razvojno sodelovanje je izraz in odraz solidarnosti Slovenije kot razvite države do partnerskih držav. Z njim prispevamo k odpravi revščine, zmanjševanju neenakosti in k doseganju trajnostnega razvoja. Hkrati pa pripomoremo k varnosti in stabilnosti v regiji in bližnji soseščini ter krepimo gospodarstvo v partnerskih državah," je poudaril državni sekretar na zunanjem ministrstvu Andrej Logar.

Spremenili pogoje za reprezentativnost združenj občin
S 45 glasovi za in štirimi proti so v DZ-ju sprejeli še novelo zakona o lokalni samoupravi, ki spreminja pogoje za reprezentativnost združenj občin. Po sprejeti noveli bo reprezentativno tisto združenje, v katerega je včlanjenih najmanj 30 odstotkov občin, medtem ko bo v primeru združenja mestnih občin pogoj najmanj polovica mestnih občin. Spodbudil naj bi tudi uporabo participativnega proračuna, ko občina del sredstev nameni za projekte, ki jih predlagajo občani.