Po Abramovih besedah je takoj, ko je začel fotografirati policijski postopek s kolesarjem, policist od njega zahteval dokumente in mu napisal plačilni nalog. Sodnica je Abramovo zahtevo po sodnem varstvu zavrnila kot neutemeljeno; sodba navaja, da fotograf ni upošteval ukaza policista, naj se odstrani.

"Mislim, da imam od te sodbe dalje zelo velike pomisleke, ali sploh fotografirati v javnem prostoru, ker se določene zadeve, ki so zakonsko zelo jasne, očitno lahko sprevržejo, če položaju močnejšega tako ustreza," je prepričan Abram.

"V tem primeru so obstajale okoliščine, v katerih je policist ocenil, da gre za motenje oziroma oviranje policijskega postopka, zato je od osebe zahteval določena ravnanja, ki jih ta oseba ni upoštevala," pravi Robert Ferenc z Generalne policijske uprave.

Javnost ima pravico izvedeti, kako policisti opravljajo svoje delo, meni informacijska pooblaščenka. "Fotografiranje policistov pri izvajanju njihovih javnih pooblastil je ustavna pravica, to pomeni, da imamo to pravico vsi, ne samo novinarji, ampak širše. In dejstvo je, da se lahko ta pravica samo izjemoma omeji," je opozorila Mojca Prelesnik, vodja urada informacijskega pooblaščenca.

Policistom je bil sumljiv
Ustavni pravnik Andraž Teršek je prepričan, da ta primer nazorno kaže, kako policisti razumejo svojo vlogo: "Očitno razumejo, da je policija neki organ, ki sodi v čas policijske države." Še bolj skrb vzbujajoče pa je po njegovem mnenju ravnanje sodišča. "Več kot očitno je, da so se v tem primeru prav iskali razlogi, da bi lahko novinarja obsodili in kaznovali," je ocenil.

V sodbi tako med drugim piše, da je storilec, to je fotograf, imel sončna očala, brado in temnejša oblačila, v bližini pa so trgovine, zato je na podlagi obnašanja vzbujal sum, da bo storil kaznivo dejanje ali prekršek.