Nadaljujemo naša razkritja dopisovanja med nekdanjim predsednikom uprave Nove Kreditne banke Maribor in takratnim predsednikom vlade Janezom Janšo. Tokrat razkrivamo dokumente, ki kažejo, da sta se Matjaž Kovačič in Janez Janša dogovarjala o tem, da bi druga največja slovenska banka kupila časopisno-založniško podjetje Večer.

Spomladi leta 2005 je med Matjažem Kovačičem in Janezom Janšo "tekla vroča linija". NKBM se pripravlja na prevzem Večera, ne iz finančnih, temveč iz političnih vzgibov. Bije se namreč bitka za obvladovanje slovenskih medijev. Kovačič jo v elektronskem sporočilu Janši opiše kot "dolgo in trdo vojno, v kateri bomo naredili vse, treba je zmagati".

Načrte jim namreč kvari Pivovarna Laško z Boškom Šrotom na čelu. 17. maja Kovačič Janši zato predlaga dve rešitvi: ali dogovor z Laškim, tako "da nam pripada en holding, ki ima v lasti tudi Večer, njim pa drug holding, ki ima v lasti Pivovarno Laško". Če to ne bo izvedljivo Janši, opisuje drugo možnost: "Uprava Infond Holdinga NKBM-ju na lastno pest proda svoj delež v Večeru."

"Uprava Infonda se s tem zavestno postavi odškodninskim tožbam ostalih delničarjev, uprava NKBM-ja pa je izpostavljena odškodninskim tožbam zaradi visoke nakupne cene," Kovačič piše Janši in ga opozori, da bodo morali v tem primeru ustrezno opraviti svoje delo določeni državni organi in "prijatelji".

Sta se Kovačič in Janša torej zavestno pogovarjala o poslu, škodljivem za NKBM? "Glede na najin včerajšnji razgovor bomo dokončno oceno pravnih možnosti imeli šele danes tekom noči, tako da vam jo posredujem jutri. Še enkrat se opravičujem, da nisem do roka izpolnil pričakovanj, kot sem obljubil."

Kot izhaja iz sporočil, je Kovačič namreč v bančni pravni službi naročil mnenje, saj se je očitno zavedal posledic preplačanega posla, ki bi ga izpeljali prek uprave Infonda Holdinga.

"S fanti sem govoril o izvedbi prodaje Večera. Strinjali smo se, da je transakcijo mogoče izvesti, sicer niso navdušeni, a bi jo izvedli, v kolikor jih lahko kvalitetno zavarujemo," sporoča Janši 26. maja 2005, ko ga domala vsak dan obvešča o poteku "vojne za Večer".

"Fantje" sta člana uprave Infonda, ki bi delala na lastno pest in zanju bi bilo poskrbljeno: "Obema bomo po razrešitvi, ki se bo verjetno zgodila, tudi uredili ustrezno zaposlitev znotraj naše skupine."

Kovačiča pa ni skrbelo niti za lastno usodo. "Upravi banke pa se za predrago kupljene delnice verjetno ni treba bati odškodninske tožbe svojih delničarjev, države."

Janšo nato sprašuje, kako naj usklajeno izvajajo akcije, da ne bodo naredili "kakšne škode ali še bolj zapletli situacije".

Kaj je novega na fronti Večer, konec maja 2005 sprašuje Janšo, ko ga prosi za pomoč pri zaključnem računu banke za 2004.

Kovačič je nakup Večera videl kot eno najpomembnejših naložb, ki jo je treba dolgoročno ohraniti, "saj je očitno nekaterim neprijetno, ko so ugotovili, da bo vodstvo Večera dejansko nekatere stvari v uredniški politiki postavilo drugače, kot so nekaterim ljube".

Iz korespondence takratnemu premierju Janezu Janši je razbrati, da ni služil banki, ki jo je vodil, pač pa apetitom in interesom takratne politične oblasti, tudi pri polaščanju slovenskih medijev.