Pismo pritožbe, v katerem opozarjajo na nedemokratičnost minulih volitev in slovenskega volilnega sistema, so poslali na mednarodno ocenjevalno komisijo urada za demokratične institucije in človekove pravice, pa tudi predsedniku republike Borutu Pahorju, s katerim se bodo srečali 12. junija ob 11. uri in mu pojasnili svoje očitke.

V imenu skupine Za demokracijo enakih možnosti se je oglasil Vili Kovačič, ki je kandidiral na Listi novinarja Bojana Požarja. Prvi atentat na demokracijo v Sloveniji se je po njegovih besedah zgodil pred natanko 26 leti, 7. junija 1992, ko je pod strelom padel in bil umorjen Ivan Kramberger. Sledila je minuta molka v spomin na Ivana Krambergerja, ki jo je predlagal govorec. "Tudi nekatere liste Ivana Krambergerja so bile na volitvah zavrnjene, tako kot danes zaradi t. i. kvot. Opozoril bi na ključno zadevo, ki bo odločila to pritožbo, in sicer na kršenje pasivne volilne pravice. In to zgolj zaradi ene napake, ne da bi omogočili popravek z dopolnitvijo vloge," je izjavil Kovačič in dodal, da je to "nezaslišano in da bodo to gotovo v Evropi razumeli".

Kovačič: Upamo na ponovitev volitev
Volilni zakon je treba popraviti in ponoviti volitve, saj parlamentarne in neparlamentarne stranke nimajo enakih možnosti, je dejal Kovačič, ki upa, da bo predsednik Pahor podprl njihove zahteve. "Upamo, da bodo volitve ponovljene, da bo prišlo do razveljavitve, tako kot je prišlo do razveljavitve referenduma o 2. tiru, referenduma še nikjer na svetu niso razveljavljali, volitve pa že marsikje," je navedel in dodal, da "ne bomo nobena izjema, če bomo vajo demokracije ponovili".

"Da so bile volitve nesvobodne in neenakopravne, nas vedno bolj prepričuje tudi to, da nam onemogočajo vzpostavitev stika z mednarodno misijo, ki je volitve opazovala. Ko smo se obrnili nanje, da bi vzpostavili kontakt, smo dobili zgolj delne odgovore. Ko pa smo fizično prišli k njim, so nas usmerili na zunanje ministrstvo, ki naj bi koordiniralo," je dejal Janko Veber iz neparlamentarne stranke Sloga in hkrati pojasnil, da so na predsednico mednarodne komisije naslovili pismo, v katerem so jo obvestili o neustavnosti in nepoštenosti volitev, saj stranke niso imele enakih možnosti predstavitve programov v javnih medijih. Najbolj očitno je bilo razlikovanje med parlamentarnimi in neparlamentarnimi strankami.

Problematični zasebni mediji
Andrej Magajna iz Novih socialnih demokratov je dejal, da je volilna zakonodaja problematična, saj bi bilo treba regulirati tudi zasebne medije, ne samo javnega. "Svoboda zasebnih medijev bi morala biti izključno v tem, da se odločijo, ali bodo spremljali kampanjo ali ne," je izpostavil in dodal, da če se odločijo za spremljanje, bi se morali tudi oni držati načela enakopravnosti. Predsedniku bodo predlagali, da vzpostavi nekakšno delovno telo oz. organ, ki se bo lotil vprašanj volilne zakonodaje, je pristavil.

Obvestili bodo tudi veleposlaništva vseh držav, ki so v mednarodni misiji, da ne bi kdo njihove pošte "ponesreči" spregledal, je pred novinarji sklenil Veber.