Alojz Kovšca je v slavnostnem govoru spomnil, da so se trije člani nezakonite organizacije TIGR, Danilo Zelen, Anton Majnik in Ferdo Kravanja, leta 1941 na Mali gori spopadli z italijansko patruljo in tako "v imenu svobode tvegali svoja življenja kot prvi uporniki proti fašizmu in nacizmu v tedanji močno naelektreni Evropi".
Njihova vloga je bila po prepričanju predsednika državnega sveta neprecenljiva. "Zato je prav, da letošnji dan upora proti okupatorju posvetimo njim, tem srčnim borcem za svobodo, ki so bili dolga leta oropani identitete. Dejstvo namreč je, da je bil njihov prispevek k svobodi dolga leta zamolčan, prav tako tudi zgodovinski pomen borcev TIGR," je dejal.
Veliko je besed sovraštva, zamer in krivde med nami, pa vendar so tudi besede ponosa, sodelovanja in povezovanja, ki prinašajo bolj svetlo luč med nas in bi jih prav zato morali imeti za zgled v naših dnevnih peripetijah in razprtijah. Naši predniki so znali v ključnih viharno temnih trenutkih poiskati svetlobo. Dajmo jo tudi mi danes. Naj bo ta praznik, dan upora proti okupatorju, praznik slovenske trme, poguma, vstajništva, pa tudi praznik svetlobe in miru. Praznujmo ga, že zavoljo naših pogumnih prednikov, kot en povezan narod v duhu solidarnosti in strpnosti.
Težnje in boj tigrovcev je po besedah Kovšce danes mogoče povezati z zahtevo slovenskega naroda po svobodi in samoodločbi, ob čemer je poudaril, da ima vsak narod "elementarno pravico do obstoja in izražanja nacionalne samobitnosti". "Svoboda je namreč vrednota, ki je nad življenjem. Življenje brez svobode ni življenje, ampak životarjenje," je dejal.
Slovenci kot maloštevilčen narod se moramo po njegovih besedah zavedati, da boj za svobodo poteka po vsem svetu vsak trenutek in da je lahko že jutri nepredvidljiv. Zato ne "smemo molčati in zgolj s strani opazovati boje drugih malih narodov za svobodo in neodvisnost". "Padec vsakega izmed njih je lahko korak bližje padcu našega naroda. Čeprav ti narodi niso blizu naših mej, nam morajo biti blizu v srcih, mislih in dejanjih," je pozval.
Dejal je, da ni nič "narobe, če se Slovenci delimo po svetovnem nazoru, veri, življenjskih navadah, če smo le enotni v enem: slovenski narod je svoboden in suveren na svojih ognjiščih". "Nikoli nismo bili agresorji, smo pa znali svojo grudo braniti pred njimi in jo bomo znali ubraniti tudi v prihodnje, vse dokler bo živ slovenski duh uporništva in ponosa," je dejal.
Pahor se z izbiro lokacije ni strinjal
Državne proslave sta se med drugimi udeležila premier Janez Janša in ribniški župan Samo Pogorelc. Janša je ob tej priložnosti položil spominski venec k obeležju TIGR-a.
Predsednik republike Borut Pahor se proslave ni udeležil, saj se na povabilo hrvaškega predsednika Zorana Milanovića mudi v Zagrebu. Kot je pojasnil ob robu srečanja s predsednikom Gibanja Svoboda Robertom Golobom, se je z Milanovićem želel srečati pred četrtkovim obiskom nemškega predsednika Franka-Walterja Steinmeierja v Berlinu. Ob tem je poudaril, da če je predsednik republike v državi, se proslave mora udeležiti. "Bil bi tudi na tej, tudi če ni sklicana točno po mojih željah," je dodal. Pahor se namreč ne strinja z izbiro lokacije proslave, so pretekli teden sporočili iz njegovega urada.
Na Mali gori pri Ribnici so se 13. maja 1941 Zelen, Majnik in Kravanja spopadli z italijansko patruljo, kar za številne velja za prvi spopad z okupatorjem v drugi svetovni vojni na slovenskih tleh. V spopadu je bil vodja Zelen ubit, Kravanja je bil ranjen in ujet, a je pozneje pobegnil, Majnik pa je pobegnil že ob spopadu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje