Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sporočila, da so proučili dopis mandatno-volilne komisije DZ-ja glede pristojnosti presoje nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov. V njem je predsednica mandatno-volilne komisije Janja Sluga navedla, da DZ skladno z zakonodajo ni pristojen za izvajanje določb o nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov.

"KPK si ne želi morebitnega nadaljnjega prelaganja odgovornosti, zato bo za mnenje zaprosil pripravljavca zakonodaje. KPK sicer že več let opozarja na neustrezno ureditev področja nezdružljivosti funkcij v posameznih zakonih in se zavzema za enotno ureditev v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. S tem se zavzema za jasno materialno in procesno zakonsko dorečenost, na podlagi česar bi sama lahko učinkovito in zakonito vodila postopke, kar bi prispevalo h krepitvi pravne države," so navedli na KPK-ju in poudarili, da so že leta 2021 na vlado naslovili pobudo za poenotenje področja nezdružljivosti funkcij, "vendar ne vlada ne DZ doslej k temu nista pristopila".

Na KPK-ju zavračajo kakršne koli namige, da bežijo od odgovornosti. "Poudarjamo, da je stališče KPK-ja, da za presojo nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ni pristojen, nespremenjeno vse od uveljavitve zakona leta 2011. Zakon namreč v prvi alineji prvega odstavka 12. člena Komisiji za preprečevanje korupcije izrecno daje pristojnost izvajanja nadzora nad nezdružljivostjo funkcij zgolj za določbe zakona," so navedli in pojasnili, da je področje nezdružljivosti funkcij načeloma urejeno v sistemskem zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, lahko pa to področje drugače urejajo posamezni specialni zakoni.

"Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije področje nezdružljivosti ureja tako materialno (katere dejavnosti ali funkcije so nezdružljive) kot tudi procesno (kdo in v kakšnem postopku odloča). Drugi področni zakoni lahko področje nezdružljivosti urejajo tako materialno kot tudi procesno (npr. zakon o sodniški službi) ali pa zgolj materialnopravno, pri čemer ne določijo, kdo (kateri organ) in v kakšnem postopku o morebitni nezdružljivosti odloča. Tak primer je tudi zakon o ustavnem sodišču," so še navedli.

Ker zakon o splošnem upravnem postopku ne določa, kdo odloča v morebitnem sporu o pristojnosti med KPK-jem in DZ-jem, in ker si KPK ne želi morebitnega nadaljnjega prelaganja odgovornosti, bo na ministrstvo za pravosodje kot nosilni organ tako zakona o ustavnem sodišču kot tudi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije podal zaprosilo za neobvezujoče mnenje o tem, kateri organ je pristojen odločati o nezdružljivosti, ko področni zakoni nezdružljivost funkcij urejajo zgolj materialnopravno, so napovedali in še pojasnili, da tudi če bi bil KPK pristojen za obravnavo konkretnega primera, postopka ugotavljanja nezdružljivosti ne bi več mogel uvesti, saj je ustavni sodnik domnevno nezdružljivost funkcij že odpravil. Glede na določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije lahko namreč KPK po njihovih navedbah postopek uvede zgolj, če je sum o obstoju nezdružljivosti funkcij še vedno aktualen.

"Če KPK ugotovi, da funkcionar opravlja dejavnost, ki ni združljiva z opravljanjem funkcije, ga pozove, da nezakonito situacijo v določenem roku odpravi. Prekrškovna sankcija pa je predvidena zgolj za primere, ko funkcionar nezdružljivosti funkcije niti po pozivu komisije ne odpravi. Ker v konkretnem primeru s. p. ni več aktiven in je ustavni sodnik morebitno nezdružljivost funkcije že odpravil, komisija (tudi če bi bila pristojna za obravnavo zadeve) ugotovitvenega in prekrškovnega postopka niti ne bi mogla več uvesti," so še dodali.

KPK ugotovil, da ni pristojen za presojo

KPK je konec aprila uvedel predhodni preizkus v primeru Jakliča, ki je bil v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.

KPK je po ugotovitvi, da ni pristojen za presojo v tem primeru, prijavo odstopil DZ-ju, od koder pa so jim prijavo vrnili. Predsednica mandatno-volilne komisije DZ-ja je v ponedeljkovem dopisu KPK navedel, da nezdružljivost funkcij ustavnih sodnikov ureja zakon o ustavnem sodišču, DZ oz. mandatno-volilna komisija pa je na področju nezdružljivosti pristojna za obravnavo vprašanj s tega področja le za poslance, in sicer na podlagi zakona o poslancih, ne pa tudi za druge funkcionarje.

Sluga je navedla, da je skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, s katerim je bila v pravni red vpeljana ureditev nezdružljivosti, KPK tisti organ, ki izvaja pristojnosti in opravlja naloge, določene v tem zakonu in tudi drugih zakonih.

Klakočar Zupančič: Bilo bi moralno in etično, da ustavni sodnik Jaklič odstopi

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je v pogovoru za STA poudarila, da v slovenski zakonodaji velja, da če določenega vprašanja ne pokriva specialni zakon, v danem primeru zakon o ustavnem sodišču, potem velja splošni zakon, torej zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Zakon o ustavnem sodišču pa, kot je dejala, očitno ni predpostavil takšnih primerov, ker "je bilo mišljeno, da ustavni sodniki ne bodo počeli takih stvari".

"Ustavni sodniki morajo biti ljudje z visoko stopnjo integritete in se morajo zavedati svojih omejitev. Zato v ustavni zakon pač ni bilo napisanih stvari, ki bi morale biti popolnoma jasne vsakemu kandidatu za ustavnega sodnika. Skrbi me stanje pravne države, če ustavnim sodnikom morda ni jasno, da sicer dovoljenih dejavnosti ne morejo opravljati kot samostojni podjetnik," je dejala in opozorila, da je KPK prijavo DZ-ja odstopil z dopisom, in ne s sklepom. V nadaljevanju bi se tako sicer lahko zgodilo, da bi KPK parlamentarcem zadevo odstopil s sklepom, a ob tem lahko po besedah predsednice DZ-ja nastane kompetenčni spor, v katerem bo moral nekdo odločati, kdo je pristojen za odločanje v zadevi Jaklič. "Predstavljam si, da bo to ustavno sodišče," meni predsednica DZ-ja.

Klakočar Zupančič upa, da bodo organi imeli dovolj poguma

Kateri koli že organ pa bo na koncu pristojen za presojo v omenjeni zadevi, pa Klakočar Zupančič upa, da bo ta imel dovolj poguma: "Kar ugotavljam v zadevi Jaklič, je, da ni poguma, da se jasno pove." Osebno pa meni, da je opravljanje dejavnosti kot samostojni podjetnik popolnoma nezdružljivo z opravljanjem funkcije ustavnega sodnika. Sklicevanje na nejasnost postopanja v zakonu pa je po njenem mnenju sprenevedanje.

"Zakon je treba znati brati. Niso zato, da se išče luknje in se jih bere črkobralsko. Imamo pravno fakulteto in pravnike, ki se naučijo brati zakone. Vatli morajo biti enaki za vse in krivično je, da je 'mali človek' sankcioniran takoj, 'veliki človek' pa se izgovarja na črko zakona in ima za sabo celotno garnituro politikov, ki bodo diskreditirali vse po vrsti, ki opozarjajo na take nepravilnosti," je opomnila in opozorila na morebitne težave, ki bi lahko nastopile, če bo v zadevi Jaklič tudi dejansko ugotovljena nezdružljivost. V tem primeru sama ostaja pri stališču, da bi bilo moralno in etično, da ustavni sodnik Jaklič odstopi.

Šumi: Vodimo postopka, ki sta v naši pristojnosti

Na besede predsednice državnega zbora se je odzval predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi: "Komisiji vsekakor ne manjka poguma pri obravnavi posameznih zadev. Ne glede na to, kdo so obravnavane osebe, svoje delo opravimo profesionalno. Tudi v konkretnem primeru ustavnega sodnika že vodimo postopka s področij naših pristojnosti, ki so nedvoumne, torej omejitev poslovanja in premoženjskega stanja. Če pa bo pripravljavec zakonodaje, ministrstvo za pravosodje, podalo neobvezujoče stališče, da je za presojo nezdružljivosti ustavnih sodnikov pristojna komisija, bomo to mnenje upoštevali in v skladu s tem spremenili prakso, ki je na komisiji veljala od leta 2011 in ki doslej ni bila problematizirana."

Ob tem je dodal še: "Kot smo sporočili že prejšnji teden, pa vsebinska ali postopkovna zakonska nedorečenost tudi po našem mnenju še ne pomeni, da je legalno hkrati tudi legitimno, kar se kaže tudi v konkretnem primeru."

Predsednica DZ-ja tudi meni, da se je očitno pojavila potreba po spremembah zakona o ustavnem sodišču: "33 let tega nismo potrebovali, ker pač nikomur od ustavnih sodnikov ni padlo na pamet, da bi to počel na tak način, in tega tudi nismo mogli predvideti."