Ministrstvo za visoko šolstvo je jasno: zasebni visokošolski učitelj svoje dejavnosti ne more opravljati kot samostojni podjetnik, to določa Zakon o visokem šolstvu. A na ministrstvu obenem pravijo, da nadzor ni v njihovih rokah, pač pa je to pristojnost Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu.

Svet omenjene agencije se bo z zadevo seznanil 16. maja in takrat odločil, ali bodo uvedli postopek. Če bodo uvedli nadzor, bo šlo za izredno evalvacijo Katoliškega inštituta, kjer je Jaklič delal. S posameznimi učitelji se namreč ne ukvarjajo, so nam odgovorili na agenciji.

Sorodna novica Ministrstvo bo zaradi primera Jaklič preučilo možnost dopolnitve zakona o ustavnem sodišču

Na Katoliškem inštitutu pravijo le, da z Jakličem ne sodelujejo več; na vprašanja, kaj točno so bile njegove delovne naloge in na kateri pravni podlagi so z njim sodelovali, niso odgovorili.
Tudi v primeru Zakona o ustavnem sodišču so nejasnosti. Ustavni sodniki glede primera niso enotni, uradno sporočilo ustavnega sodišča pa je, da zakon ne določa, kaj sledi ob sumu nezdružljivih funkcij.

Na ministrstvu za pravosodje bodo zato razmislili o morebitnih dopolnitvah zakona, napoveduje ministrica za pravosodje Andreja Katič. "Vse, kar vemo, je iz medijev, mi bomo pogledali, kaj je mogoče, da popravimo ali pa spremenimo zakon o ustavnem sodišču. Do zdaj nismo imeli vedenja, da zakon ni dovolj jasen za tovrstne primere," je povedala.

Ustavna sodnica Špelca Mežnar je včeraj opozorila, da morajo biti standardi za ustavne sodnike najmanj tako strogi kot za redne sodnike.

Vrhovno sodišče: Sodnik ne sme imeti espeja

O enakem vprašanju združljivosti sodniške funkcije s statusom samostojnega podjetnika je leta 2022 odločalo vrhovno sodišče, takrat v primeru višje sodnice na upravnem sodišču. Vrhovno sodišče je takrat razsodilo, da sodnik ne sme opravljati nobene dejavnosti prek espeja, niti tistih, ki so sicer dovoljene, torej pedagoške, znanstvene ali raziskovalne, saj opravljanje katere koli pridobitvene dejavnosti sodnika kot samostojnega podjetnika v svoji biti nasprotuje prvinam sodniške funkcije.

Pravniki: Za ustavne sodnike velja drug zakon

Pravniki, s katerimi smo govorili, so nas opozorili na različne statuse rednih in ustavnih sodnikov. Redni sodniki so izvoljeni za nedoločen čas, zanje velja Zakon o sodniški službi, ustavni sodniki pa so izvoljeni le za en mandat, zanje pa tudi velja poseben zakon, to je zakon o ustavnem sodišču, zato ta razsodba vrhovnega sodišča ne velja nujno tudi za ustavne sodnike.