Na ustavnem sodišču so v ponedeljek opravili neformalno razpravo o očitkih Klemnu Jakliču glede nezdružljivosti sodniške funkcije z dejavnostjo, ki jo je opravljal kot samostojni podjetnik.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič je bil med opravljanjem funkcije kar pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik (s. p.), čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost, je prejšnji teden objavil tednik Mladina.

Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.

V zvezi s tem sodnice in sodniki opominjajo, da nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika v izhodišču ureja ustava v 166. členu, ki pa je ne navaja med razlogi za predčasno prenehanje funkcije ustavnega sodnika po 164. členu. Na zakonski ravni pa je nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika, tudi z opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, urejena v zakonu o ustavnem sodišču.

"Vendar pa je zakonodajalec za ustavne sodnike, ki imajo časovno omejen mandat (drugače kot sodniki rednih sodišč, ki imajo trajen mandat), predvidel izjemo, po kateri lahko ustavni sodniki opravljajo dejavnost visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca," so navedli. Tovrstne dejavnosti v aktualni sestavi, tako kot tudi v predhodnih sestavah ustavnega sodišča, tako opravlja več ustavnih sodnikov. Soglasja za dopolnilno delo imajo tako predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto za delo na ljubljanski pravni fakulteti, Rajko Knez pri mariborski pravni fakulteti, Špelca Mežnar pri Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju, Neža Kogovšek Šalamon pri Mirovnem inštitutu, Rok Svetlič pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper ter Katja Šugman Stubbs pri ljubljanski pravni fakulteti in Inštitutu za kriminologijo. Sodnik Jaklič po navedbah ustavnega sodišča ni zaprosil za soglasje za dopolnilno delo, prav tako ga ni seznanil z opravljanjem dejavnosti samostojnega podjetnika.

Ustavno sodišče brez pristojnosti glede ugotavljanja dopustnosti

Ob tem sicer ugotavljajo, da zakon o ustavnem sodišču ne ureja, v kakšni obliki ali na kakšen način lahko ustavni sodnik opravlja te dejavnosti. "Po razpoložljivih podatkih pa ustavno sodišče do zdaj še ni imelo primera, ko bi posamezni ustavni sodnik med opravljanjem funkcije ustavnega sodnika tovrstne, sicer dopustne akademske dejavnosti opravljal v obliki samostojnega podjetnika ali drugi podjetniški obliki," so navedli na ustavnem sodišču.

Zagotovo pa lahko te dejavnosti opravljajo kot dopolnilno delo, za kar se zahteva soglasje delodajalca, ali po avtorski ali podjemni pogodbi, za kar soglasja ne potrebujejo. Ustavno sodišče tudi ni pristojno za preverjanje teh pogodb, niti z njimi praviloma ni seznanjeno, prav tako ni pristojno za morebitno poizvedbo o prihodkih iz teh naslovov.

Iz zakonodaje tudi ne izhaja, da bi imela ustavno sodišče ali njegov predsednik kakršne koli pristojnosti v zvezi z domnevno nezdružljivostjo funkcije ustavnega sodnika in z ugotavljanjem dopustnosti opravljanja sicer dovoljenih dejavnosti v sporni podjetniški obliki samostojnega podjetnika. "Glede na to se ustavno sodišče kljub tovrstnim pozivom tudi ne bo opredeljevalo do izjav tretjih oseb, nosilcev funkcij ali pravnih strokovnjakov, danih v zvezi s konkretnim primerom," so zapisali v sporočilu za javnost ter poudarili, da pravila o nezdružljivosti "v prvi vrsti naslavljajo sodnike, ki so dolžni varovati integriteto sodniške funkcije ter ugled in neodvisnost ustavnega sodišča". "Glede na nedorečenost zakonske ureditve, ki ne ureja ravnanja primeru dvoma o združljivosti dejavnosti, bi bilo koristno, če bi se zakonodajalec odzval in ustrezno dopolnil zakon o ustavnem sodišču, pri čemer bi se morda lahko zgledoval tudi po ureditvi, kot jo pozna Evropsko sodišče za človekove pravice," so navedli.

Ministrstvo bo preučilo predlog ustavnih sodnikov

Ministrstvo za pravosodje bo preučilo predlog večine ustavnih sodnikov za dopolnitev zakonodaje, s katero bi uredili postopanje v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti ustavnega sodnika.

"Ker gre za zakon, ki ureja delovanje najvišjega ustavnega organa za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je treba k vprašanju zakonskih sprememb pristopiti premišljeno, in ne samo izhajajoč iz vidikov (le enega) konkretnega primera," o pobudi ustavnih sodnikov pravijo na ministrstvu za pravosodje, kjer poudarjajo, da bo treba najprej sprejeti odločitev glede zakonskih podlag, ki so potrebne sprememb.

Kot ugotavljajo, iz stališča ustavnega sodišča izhaja, da predlagajo, naj se to vprašanje ureja v zakonu o ustavnem sodišču in ne v kakšnem drugem zakonu. Kakšen drug organ, na primer KPK, pa bi lahko imel drugačno mnenje, denimo, da bi to vprašanje na sistemski ravni uredili v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, opozarjajo na ministrstvu za pravosodje.

Šorli, Svetlič in Jaklič: Zakon je jasen in izrecen

Kot so navedli na ustavnem sodišču, je pri ponedeljkovi neformalni razpravi sodelovalo sedem sodnic in sodnikov. "Sodnik Jaklič pri razpravi ni sodeloval, pri čemer je svojo odsotnost med drugim pojasnil s tem, da je svojo celostno izjavo za javnost medijem že podal," so zapisali.

Ustavni sodniki Marko Šorli, Rok Svetlič in Klemen Jaklič pa so v torek sporočili, da se ograjujejo od "izjave petih sodnic in sodnikov ustavnega sodišča".

"Sodnika, ki sva bila prisotna na kolegiju, na katerem smo o tem razpravljali, ugotavljava, da izjava, ki je pred objavo niti nisva dobila na vpogled, ne odraža najinih stališč, izraženih na kolegiju," je zapisano v odzivu, ki so ga podpisali Šorli, Svetlič in Jaklič.

Po njihovem mnenju je namreč zakon o ustavnem sodišču v delu, kjer določa izjemo od prepovedi opravljanja poklica in pridobitne dejavnosti, jasen in izrecen. Takšna dejavnost je dovoljena, če gre za pedagoško in raziskovalno dejavnost na področju visokega šolstva.

"Zakon opravljanja te dejavnosti ne zamejuje zgolj na nekatere, in ne druge, veljavne statusne oblike ter za ta primer tudi ne zahteva obvestila ali soglasja predsednika," so navedli.
Zmotila jih je tudi navedba, da iz zakonodaje ne izhaja, da bi ustavno sodišče ali njegov predsednik imela kakršnekoli pristojnosti v zvezi z domnevno nezdružljivostjo funkcije ustavnega sodnika, kar "velja tudi za ugotavljanje dopustnosti opravljanja sicer dovoljenih dejavnosti v sporni podjetniški obliki samostojnega podjetnika".

"Večina ustavnega sodišča je s svojo izjavo o 'spornosti' opravljanja te dejavnosti v eni od zakonskih možnosti prekoračila pooblastila, ki jih ima po zakonu in ustavi. Ustavno sodišče ni pristojno za moralno etiketiranje ravnanj, ki sodijo v okvir veljavnega zakona ali celo za moralno etiketiranje neodvisnega ustavnega sodnika, ki mu ostali sodniki po ustavi nismo nadrejeni. To predstavlja neposreden poseg v sodnikovo neodvisnost, in s tem neodvisnost institucije ustavnega sodišča, ter obenem krši sam duh veljavne zakonske ureditve, ki opravljanje te dejavnosti izmed vseh ostalih izpostavlja kot zaželeno," so še zapisali Šorli, Svetlič in Jaklič, ki se sprašujejo, kako da večina sodnikov v svoji izjavi niti ne poskusi zavarovati neodvisnosti sodišča zoper izjave predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič, ki po njihovem "posegajo v sodno vejo oblasti brez precedensa". Klakočar Zupančič je sicer dejala, da če se izkaže, da očitki Jakliču o nezdružljivosti držijo, da pričakuje njegov odstop.