Komisija za preprečevanje korupcije je v tej zadevi pridobila podatke in dokumentacijo tako od finančne uprave kot od urada predsednika, ki je pristojen za postopek imenovanja viceguvernerjev, ki jih imenuje državni zbor. A, kot so zapisali, se v svojih ugotovitvah o tem primeru niso opredelili do elementov sumov kršitev davčne zakonodaje, torej do nadzora, za katerega je pristojna finančna uprava.

Senat KPK-ja je ugotovil, da je Bošnjakovo ravnanje, ko delodajalcu ob posredovanju pojasnil in dokumentacije ni želel razkriti posameznih listin oz. omogočiti preverjanja izvirnosti listin ter podati popolnih pojasnil in informacij, v nasprotju s pričakovano integriteto funkcionarja, torej s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo posameznika na takšnem položaju.

Banka Slovenije, ki ima pričakovano ravnanje svojih zaposlenih opredeljeno v svojem etičnem kodeksu, je konec junija zaradi očitkov Bošnjaku – ki je mandat viceguvernerja nastopil marca 2016, ta pa mu bo potekel marca 2022 – KPK zaprosila za preiskavo. Banka Slovenije namreč nima pristojnosti za pridobivanje informacij od finančne uprave.

KPK je uvedel postopek zaradi suma kršitev dolžnega ravnanja funkcionarja Banke Slovenije, da se v okviru nadzornih pristojnosti KPK-ja dodatno preverijo relevantne okoliščine o njegovih domnevnih kršitvah. Bošnjak je zoper odločitev KPK-ja sprožil upravni spor z zahtevo za izdajo začasne odredbe za zadržanje javne objave izpodbijanega dokumenta, kar je sodišče zavrnilo, so še navedli v KPK-ju.