Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Je čas, ko se verniki spominjajo Jezusovega vstajenja, ki je, kot je v poslanici zapisal Stres, "osrednja in edinstvena vsebina naše krščanske vere".

Stres: Utrdimo pripadnost temeljnim vrednotam
Čas, v katerem živimo, marsikoga navdaja s skrbjo in negotovostjo, mnogi pa se sprašujejo, kaj je sploh še res in prav in kaj ni ter ali je zaradi številnih nasprotnih primerov, o katerih nam poročajo od vsepovsod, še vredno verjeti v tradicionalne krščanske in občečloveške vrednote, je v poslanici zapisal ljubljanski nadškof, metropoliti in predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres.

"Vsem vernim in vsem ljudem dobre volje, ki vam ni vseeno, kam gremo, želim, da bi nas tudi letošnje velikonočno praznovanje utrdilo v naši pripadnosti tistim temeljnim vrednotam, ki so nas ohranile do današnjega dne," je zapisal Stres.

Junija razglasitev Lojzeta Grozdeta za blaženega
Ljubljanski nadškof pa je poleg tega na tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo, da je papež Benedikt XVI. odobril objavo odloka o priznanju mučeništva Božjega služabnika Lojzeta Grozdeta, s čimer se zagotavljajo pogoji za njegovo beatifikacijo. Ta se bo zgodila 13. junija na evharističnem kongresu v Celju, ko bo Grozdeta za mučenika razglasil papežev zastopnik.

"S politiko se ni ukvarjal. Bil je član Katoliške akcije, ki ni bila politična organizacija. Ni pa se uklonil revolucionarnim pritiskom," pa je o Grozdetu na tiskovni konferenci dejal novomeški škof Andrej Glavan. Kot pojasnjuje, se Grozde ni pridružil brezbožnim revolucionarjem, čeprav so ga snubili, zato je postal njihova žrtev.

Postulator postopka beatifikacije Igor Luzar je pojasnil, da je prošnjo za začetek postopka priznanja mučeništva avgusta 1992 vložil takratni salezijanski inšpektor Stanislav Hočevar. Postopek se je na škofijski ravni končal avgusta 1999, kongregacija za zadeve svetnikov v Rimu pa je odločitev, da gre v Grozdetovem primeru za mučeništvo, sprejela junija lani.

Geza Erniša: Delimo s tistimi, ki nimajo
Velika noč je pomemben praznik tudi za pripadnike Evangeličanske cerkve. Geza Erniša v svoji velikonočni poslanici razmišlja o delitvi dobrega s tistimi, ki imajo manj kot mi, saj pravi, da nam bo "velikonočni kruh, ki ga bomo pekli po takšni ali drugačni recepturi, najbolj teknil le, če ga bomo znali deliti s tistimi, ki ga nimajo dovolj". Krščansko in človeško je, da sprejmemo medse tiste, ki težko živijo, in tudi v naši domovini je vse več takih, je poudaril.

Erniša poziva k medsebojnemu spoštovanju, ne glede na to, ali po svetopisemskem izročilu verujemo v Kristusovo vstajenje ali ne, saj pravi da, "vera in nevera skupaj potujeta že tisočletja". "In vsak ima pravico, da se odloči, kot se mu zdi prav."

Simbolika velikonočnih praznikov
Veliki petek je pomemben praznik za vse kristjane, saj se spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu, s katero je vernike odrešil vseh grehov in jim podaril večno življenje. Velika sobota se začne z blagoslovom ognja, na katerem še danes nekatere gospodinje pripravijo jedi, ki jih popoldne nesejo k blagoslovu. Sobotni večer je posvečen velikonočni vigiliji, ko prvič zapojejo alelujo in se oglasijo zvonovi v spomin na to, da je Jezus vstal od mrtvih.

Podobno se zgodi tudi v nedeljo zjutraj na vstajenjski procesiji, na kateri se spominjajo, da je Jezusov grob prazen in da bomo nekega dne tudi mi vstali. To je družinski praznik, saj se družine zberejo pri velikonočnem zajtrku. Na velikonočni ponedeljek se kristjani srečujejo in drug drugemu prinašajo blagoslov.

Velikonočni zajtrk in njegov pomen
Potica predstavlja Kristusovo krono, pet rdečih pirhov spominja na kaplje krvi in Jezusove rane, hren simbolizira žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ, ponekod pa dajo v velikonočno košaro tudi pomaranče, ki so simbol gobe, s katero so Jezusu dali piti kis, šunka in meso pa sta Jezusovo telo, je za MMC pred leti povedala sestra Romana Kocijančič iz reda frančiškank Marijinih misijonark.