15. november je svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), letošnji dan poteka pod geslom Dihanje je življenje – ukrepajte prej.

Med ljudmi je znana tudi kot bolezen težke sape, pogosto tudi s pridruženim kašljanjem in izmečkom. Za bolezen so značilne trajno zožene dihalne poti, sčasoma pride še do okvare pljučnih mešičkov, ki propadajo in vodijo v prenapihnjenost pljuč (emfizem). Bolezen je neozdravljiva, njeno napredovanje pa lahko upočasnimo.

"Zato je ključno, da preventivno skrbimo za svoja pljuča, ko se pokažejo prve težave, pa takoj ukrepamo, da ne pride do poslabšanja. Za ohranjanje pljučne funkcije in vitalnosti je za vse pljučne in alergijske bolnike nujna redna telesna aktivnost," so zapisali v društvu pljučnih in alergijskih bolnikov, ki že več let organizira brezplačno rehabilitacijsko vadbo, ki vsak teden poteka v 19 skupinah po različnih krajih.

Več kot 65 odstotkov bolnikov s KOPB-jem nima postavljene diagnoze

Na svetu je okrog 400 milijonov obolelih s KOPB-jem, v Sloveniji pa okrog 100.000. Gre za pogosto bolezen, ki pa je med najmanj prepoznavnimi in najredkeje diagnosticiranimi boleznimi na svetu. Zato se večina KOPB-ja odkrije šele v poznih stadijih, zaradi česar jo Svetovna zdravstvena organizacija po umrljivosti uvršča na tretje mesto (pred njo sta le srčni infarkt in možganska kap). Zelo veliko bolnikov, nad 65 odstotkov, nima postavljene diagnoze.

Kot opozarjajo v društvu, je prvi znak bolezni pri večini bolnikov utrujenost in pomanjkanje zraka med naporom, druga najpogostejša težava pa je kašljanje z izkašljevanjem, ki več let zapored traja več kot tri mesece na leto. Kašelj in izkašljevanje sta prisotna pri približno polovici bolnikov, kar torej pomeni, da približna polovica bolnih ne kašlja.

Eden od glavnih razlogov za razvoj bolezni je cigaretni dim, pomembni pa so tudi prah, hlapi in kemikalije ter onesnažen zrak zaradi delcev, ki nastanejo pri sežiganju trdnih goriv.

Ob tem v društvu opominjajo, da lahko na razvoj bolezni vplivajo tudi stanja iz zgodnjega življenja, kot so zastoj v rasti ploda, nedonošenost ter pogoste ali hude okužbe dihal v otroštvu, ki preprečujejo optimalen razvoj pljuč, prav tako pa lahko na razvoj bolezni vpliva redko genetsko stanje, imenovano pomanjkanje alfa-1 antitripsina, ki lahko povzroči nastanek KOPB-ja že v mladosti.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da zaradi onesnaženega zraka vsako leto prezgodaj umre približno 2 milijona ljudi po vsem svetu. Onesnažen zrak povzroča vnetje dihal, zmanjšanje pljučne funkcije ter poslabšanje bolezni, kot so astma, KOPB, pljučni rak in dihalne okužbe. Najranljivejši so tisti z obstoječimi boleznimi dihal in srca, otroci, starejši ter ljudje, ki so aktivni na prostem, bodisi poklicno bodisi kot športniki.

Pljučne bolezni, kot so KOPB, astma, intersticijske bolezni in pljučni rak, zahtevajo posebno pozornost in skrb, raziskave kažejo, da je redna telesna vadba ključnega pomena za ohranjanje pljučne funkcije pri vseh kroničnih pljučnih bolnikih, še posebej pri bolnikih s KOPB-jem. Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije si zato prizadeva izboljšati kakovost življenja teh bolnikov in že več let omogoča brezplačno, vseživljenjsko rehabilitacijsko v okviru programa Rehabilitacijske vadbe za pljučne bolnike, so še sporočili iz društva.