Ekumenizem, ki se vsako leto izrazi v ekumenskem tednu (letošnji se pravkar končuje), je gibanje za enotnost vseh kristjanov in ga kot pozitiven proces ocenjujejo vse tri največje krščanske verske skupnosti v Sloveniji, katoliška, evangeličanska in pravoslavna. Nekoliko različni pa so njihovi pogledi na konkretne rezultate pogovorov v okviru "ekumenskih razprav".

Vsi trije MMC-jevi sogovorniki, Bogdan Dolenc (RKC), Geza Erniša (Evangeličanska cerkev) in Peran Boškovič (Srbska pravoslavna cerkev) se strinjajo, da je soglasje na področju humanitarnega dela na visoki ravni, medtem ko zadovoljstva s stopnjo in rezultati razprave na teološki ravni ne delijo.

Krst da, evharistija pa ne!
Geza Erniša, škof slovenske Evangeličanske cerkve, in Bogdan Dolenc, teolog in profesor na teološki fakulteti kot uspeh medcerkvenega dialoga izpostavljata "medsebojno priznavanje krsta,", kar po mnenju Geze Erniše med drugim lajša prestop iz ene v drugo vero, če posameznik tako odločitev sprejme. Za Ernišo je na področju teoloških razprav problematično predvsem področje evharistije (zakrament, obhajilo op. a.), saj "trda stališča, v katera nihče ne želi zagristi", v mešanih zakonih evangeličanskemu verniku preprečujejo navzočnost pri tem obredu v Katoliški cerkvi, kar je "včasih slabo za družinske odnose in lahko prinaša težave v vsakdanjem življenju". "Tu bi morala Cerkev pokazati več razumevanja. Te dogmatske razlike bi morali počasi odpravljati," je prepričan Erniša.

Drugačnost mišljenja "svobodnih cerkva"
Po mnenju Bogdana Dolenca so ovire ekumenizmu predvsem napetosti in razhajanja na etičnem področju, saj se v različnih krščanskih skupnostih pojavljajo "konfesionalno različni odgovori na etična vprašanja o istospolnosti, bioetiki in socialni etiki". Za Rimskokatoliško cerkev poseben izziv predstavlja rast 'svobodnih cerkva', "kot so na primer binkoštni kristjani, ki odklanjajo krst otrok in krščujejo le odrasle", je dejal Dolenc in dodal, da nekatere svobodne cerkve "zagovarjajo izrazito protiekumenska in protikatoliška stališča".

Paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković tovrstnih težav ne vidi, saj gre za vprašanja, o katerih je treba razpravljati na vrhu cerkvenih hierarhij. Razlike glede "učenja" so majhne, je dejal Bošković, večje so v sami organizaciji cerkva in pristojnostih. "Te razlike nas ne ločujejo, nas ne odbijajo drug od drugega, ampak vemo, da zgodovinsko tako je, in iščemo poti, kako na vseh drugih področjih v Cerkvi skupno delovati in nastopati s skupnimi močmi ter jezikom," je Bošković dejal za MMC.

Dolenc: Takrat je Cerkev zamudila z reformo
Zgodovinski spomin je (bil) ovira predvsem v odnosu katolištvo-prostestantizem, ki so ga nasilni zgodovinski dogodki obremenili. A po mnenju Bogdana Dolenca zgodovinski spomin postaja vse manj obremenjujoč, saj je "zgodovinopisje pomagalo k spoznanju, da krivda za razkole nikakor ni bila samo na eni strani". "Katoliška cerkev se je odrekla nekdanjemu triumfalizmu in priznala, da je v 15. in 16. stoletju zamuja s potrebno reformo in tako izzvala radikalne poteze reformatorjev," je dejal Dolenc.

"Zgodovinski spomin, še posebej v naših krajih, še živi v reformaciji in protireformaciji. Ampak mislim, da se klima spreminja tudi na globalnem nivoju. Cerkvi sta začeli pogovore, in čeprav ti morda ne gredo s tako dinamiko, kot bi si želeli, imamo veliko skupnih stvari in le nekaj stvari, ki nas razdružujejo. Upam, da bomo premagali te ovire in da bomo dejansko pričali za svojo vero čim bolj enotno," je dejal Erniša, a poudaril, da se je treba zavedati, da krščanstvo nikoli ni bilo monolitno, kar pa ne pomeni, da se cerkve ne spoštujejo in si ne glede na razlike ne pomagajo.

Bošković: Pustimo zgodovino, pomembna so vsakodnevna življenjska vprašanja
Za Boškovića so bolj kot razprave o podobnostih in razlikah pomebbna konkretna vprašanja sodelovanja, ki vodijo do pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Izpostavil je gospodarsko in finančno krizo, ki je po njegovih besedah ne svetovna, ampak "naša", krščanska kriza, saj jo v t. i. krščanskem svetu najbolj občutimo."Kriza je sad nekrščanskih vrednost, kot so egoizem, samozagledanost in nekrščanski slog življenja," je dejal in dodal, da ni Cerkev tista, ki je prizadeta, ampak verniki, ki so ostali brez dela, nezaščiteni. Cerkev se zato mora ukvarjati z "življenjskimi problemi", saj je, ko pridemo do humanitarne pomoči, že pozno. "Raje jim pomagajmo, da ne pridejo do tega stanja, ko potrebujejo humanitarno pomoč, in zame so to pravi problemi in ne tisti, zgodovinski, o katerih se bo vedno manj govorilo." "Cerkev živi tukaj, v tem okolju in tukaj so njeni problemi, ki jih mora reševati," je dejal Bošković.