Po mnenju predsednika Društva novinarjev Slovenije Grega Repovža je novi zakon o RTV Slovenija, o katerem bodo volivci na referendumu odločali v nedeljo, "absolutno profesionalen zakon, na višjem nivoju" kot stari. "Pripravili so ga strokovnjaki različnih področij. V nasprotju z Grimsovim zakonom, ki je odprl vrata politiki, jih ta politiki močno pripira," pojasnjuje.

"Po Grimsovem zakonu se RTV ukvarja samo s politiko"
"Intenca prejšnjega zakona je bila jasna - kako prek plonklistkov zagotoviti, da bo to organ politike, vseeno katere. Grimsov zakon je o RTV-ju govoril kot o zavodu, ki se ukvarja samo s politiko. Če bi to izpeljali do konca, bi še o rožah morali predstaviti levi in desni pogled," je dejal.

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Slovenije Igor Kršinar priznava, da so v novem zakonu tudi stvari, ki so bolje urejene kot v prejšnjem: "Denimo manjše število članov (programskega) sveta je ena izmed njih. Prav tako tudi osebna odgovornost članov uprave za poslovanje javne RTV. Pa vendarle je v njem cela vrsta slabših rešitev, zaradi katerih je treba zakon zavrniti."

"Novi zakon spodbuja komercializacijo RTV SLO"
Opozarja, da zakon omogoča novi upravi, da si bo v primeru dobička izplačala nagrado, "kar bo spodbujalo komercializacijo javne RTVS, sicer si dobička ne bodo mogli obetati". "Izplačevanje nagrad upravi ni pošteno do novinarjev, zlasti honorarnih sodelavcev, ki so za svoje delo precej slabše plačani. Prav tako tudi ne do plačnikov RTV-naročnine, ki se bo po napovedih povišala in po novem ne bo več odvisna od politike, ampak si jo bo RTV odrejala sama. Predvsem pa zaradi drugačne sestave (programskega) sveta ne bo v javni RTV nič manj politike," trdi.

"Spomnimo se na primer sveta RTVS pred letom 2005, ko ga je v imenu civilne družbe vodil bivši predsednik združene liste Janez Kocijančič. Politika se je vmešala v poročanje o nakupu vladnega letala falcona, potem se je vmešala v dokumentarec o zamolčanih žrtvah druge svetovne vojne, obstajajo pričevanja o klicih vodilnih politikov na javno RTV, zlasti pred referendumi o EU-ju in NATU. Celo Borut Pahor in Tone Rop sta v znanem dopisovanju leta 2005 priznala, kako je politika vplivala mimo strank na javni zavod," je spomnil Kršinar.

Kršinar: Aktualna vodilna politika se bo skrila za civilno družbo
Prepričan je, da tudi po novem zakonu ne bo nič drugače, saj v parlamentu že napovedujejo čistke nad posameznimi novinarji in ukinitve posameznih oddaj. "Poslanec Magajna je povedal, da so o tem pogovarjali na poslanski skupini SD-ja, poslanka Zalokar Oražem pa je za vaš portal sama izjavila, da ne bi škodovalo, če bi kak (po njenem) slab novinar izgubil službo. Zato se mi zdi rešitev, ki jo pozna večina demokratičnih držav, torej da večino članov programskega sveta imenuje parlament, najbolj poštena, pravična in pregledna. Če o tem odloča nekdo drug, interesne skupine oziroma omrežja iz ozadja, mi na to nimamo vpliva, čeprav moramo plačati prispevek," pojasnjuje.

Drugi razlog, zakaj je bolje, da parlament imenuje večino članov programskega sveta, pa je po njegovem mnenju v odgovornosti. "Tista politična opcija, ki je prevzela programski svet, je prevzela tudi skrb za neodvisnost in avtonomijo novinarstva. In če jo ovira, potem je to tudi kristalno jasno, kdo je za to odgovoren. Zato tudi ni bilo čistk nad novinarji na RTV, ker bi lahko s prstom pokazali na vodilno politiko. Po novem zakonu to ne bo več mogoče, ker se bo aktualna vodilna politika skrila za civilno družbo," zatrjuje.

Repovž: Politiki RTV-ja ne bi smeli več razumeti kot plen
Se bo zakon o RTV Slovenija spreminjal pod vsakokratno novo oblastjo? "Tega smo vajeni, bi bilo pa pametno, da se to enkrat že konča," poziva Repovž. Kako? "S tem, da politiki RTV-ja ne bi več razumeli kot plen. Bi rekel, da tukaj ne bi izenačeval tokratnega spreminjanja s tistim, ki ga je izvedel Branko Grims," pojasnjuje.

Tudi Kršinar napoveduje, da se bo zakon o RTV spet spreminjal. "Če ne bomo zakona zavrnili na referendumu, ga bo opozicija spremenila, ko pride na oblast. Zato je bilo v osnovi napačno, da je koalicija sprejela zakon mimo soglasja z opozicijo. In ta zgodba se bo verjetno nadaljevala, ker nobena stran ne bo hotela popustiti. Če glasujemo proti zakonu, bomo politiki dali priložnost, da zakon o RTV in medijski zakon spreminjata v soglasju," je prepričan.

"Zakon daje osnovo za bolj profesionalno delo"
Kakovost dela novinarjev na RTV Slovenija je odvisna od njih samih, meni Repovž. "Tisto, kar smo doživeli v preteklih letih od veljave tega zakona, so bili transformirani pritiski, ki so se izvajali na novinarje tako na radiu, televiziji, kot tudi na MMC-ju. Ta zakon daje osnovo za bolj profesionalno delo, predvsem pa preprečuje, da bi si urednike na RTV Slovenija izbirali razni Grimsi in podobni," poudarja.

"Velika večina novinarjev opravlja svoje delo profesionalno, zato upam, da bo tako ostalo tudi naprej, ne glede na to, ali bo sprejet novi zakon ali zavrnjen. Navsezadnje tudi sprememba programskega sveta ni bistveno vplivala na novinarsko delo," pravi Kršinar.

"Mar mislite, da novinarjev ne bodo upali odpuščati"
"Če pa bodo začeli obračunavati z najbolj motečimi za oblastnike, se bojim, da se bo to poznalo tudi pri ostalih novinarjih in se ne bodo več upali kritično poročati o oblasti. Poglejte, kaj se dogaja v Šoštanju! Sindikalist, ki je vodil upor proti oranžnemu cunamiju na HSE in TEŠ, je zdaj v postopku izredne odpovedi delovnega razmerja. Isti ljudje, ki so nastavili ljudi po svoji podobi v energetiki, zdaj prevzemajo medije. Mar mislite, da novinarjev ne bodo upali odpuščati. Spomnite se samo na Boruta Meška, nekdanjega odgovornega urednika STA, ki ga je novi direktor Bojan Veselinovič, nastavljen s strani Pahorjeve vlade, vrgel na cesto sredi najhujše bolezni in ga danes žal ni več med nami. Če bomo tem ljudem zaupali javno RTV, oranžni cunami tudi nad novinarji ne bo poznal milosti," opozarja Kršinar.