Priča Matej Krumberger je uvodoma spomnil, da je bila Banka Slovenije (BS) leta 2013 vključena v različne postopke in procese v okviru sanacije bančnega sistema, ko so tri banke – NLB, NKBM in Abanka – zaprosile za državno pomoč. Vloga za pomoč je vključevala tudi seznam terjatev za prenos na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), da bi se bilance bank očistile.

"Imeli smo kar nekaj dejavnosti s preverjanjem, ali so te terjatve ustrezale merilom, preverjali smo jih tudi vsebinsko, in sicer ali sledijo namenu, da se skoncentrirajo komitenti, pa tudi nadzorniško, kaj to pomeni za posamezno banko, kako bodo videti bilance po morebitnem prenosu," je pojasnil.

Banke so se po njegovih besedah različno opredelile do posameznih komitentov; ena je podjetje dala na seznam za prenos terjatev, druga ne. "Tak prenos ni bil smiseln, saj je bilo zaželeno, da pride komitent v celoti na slabo banko, saj je imelo eno podjetje več kreditojemalcev, kar je oviralo njihovo prestrukturiranje," je pojasnil. Banke so same uskladile, kaj bo na seznamu.

Seznam je nato pregledala tudi Banka Slovenije. "Verjamem, da so kolegi po najboljših močeh in informacijah pregledovali te sezname," je dejal Krumberger. Pritiskov, katere terjatve naj se prenesejo, se ne spomni. Teh se ne spomni niti v primeru KD Groupa, ki je bil najprej na seznamu za prenos terjatev, vendar so pozneje ugotovili, da za to ne izpolnjuje pogojev. "Mi smo samo pogledali, ali drži, da ne izpolnjujejo pogojev. Mislim, da so bili samo pri eni banki v manjši zamudi, in so to nato takoj poravnali," je dejal.

Predsednika preiskovalne komisije DZ-ja Jerneja Vrtovca je zanimalo, ali držijo navedbe, da naj bi na Banki Slovenije vplivali na to, da so se nekateri dolžniki NLB-ja umaknili s seznama terjatev. "Meni to ni znano," je dejal Krumberger.

Korigiranje, ne 'friziranje'

Banka Slovenije po njegovih zagotovilih "ni frizirala seznama terjatev za prenos terjatev na DUTB, šlo je le za korigiranje, če niso ustrezale merilom". Strinjal se je z Vrtovcem, da je bila Evropska komisija zaradi tega sicer "nervozna, saj so želeli, da se to čim prej naredi in stabilizira".

Vrtovec ga je spraševal tudi po točno določenih terjatvah – ali so na Banki Slovenije vplivali na to, da terjatve do družbe Trimo niso bile prenesene na DUTB. "Trimo je do takrat že storil bistvene korake v smislu poslovnega prestrukturiranja in izboljšanja poslovanja. Morda so imeli kolegi mnenje, da je smiselno, da to podjetje ostane v bančnem okolju in se ne prenese na DUTB," je dejal.

Pričala je tudi Jasna Iskra

Komisija je zaslišala še nekdanjo direktorico pravnega oddelka Banke Slovenije Jasno Iskra, ki je ob tem izpostavila slabe izkušnje z zaslišanji na komisiji o bančnih zlorabah iz prejšnjega sklica DZ-ja. "Na mestih, kjer nisem 100-odstotna, ne želim odgovarjati, saj ne želim kazensko odgovarjati zaradi kaznivega pričanja," je dejala. Tako ni želela ugibati, zakaj so nekateri člani sveta Banke Slovenije spremenili svoje mnenje, ko so sprejemali odločitve na medresorski komisiji, ki se je ukvarjala s sanacijo bank.

Poudarila pa je, da kot članica komisije ni bila nikoli deležna pritiskov pri odločanju o izboru izvajalca za stresne teste in pregled aktive, pa tudi ne glede umeščanja na seznam terjatev za prenos. "Vsak izmed nas bi koga na seznam dal ali pa koga odvzel. So bili pa vsi tam upravičeno," je dejala o postopkih uvrščanja terjatev na seznam za prenos.

"Zadovoljna sem z učinki, ki so prinesli kapitalsko ustreznost bank, cenejše zadolževanje in mirno spanje," je Iskra odgovorila na vprašanje, ali je bila zadovoljna z rezultati stresnih testov bank.

Odgovarjati je morala tudi o stečaju podjetja njenega moža Arksi, ki je v stečaju. Poudarila je, da je ta družba posojila dobila tako kot druge družbe, sama pa nikoli ni intervenirala za to, čeprav je bila tudi prokuristka te družbe. "To nima nič z DUTB-jem in tu lahko končamo," je dejala.