Komisija DZ-ja za peticije je v petek razpravljala o delovanju nekdanje jugoslovanske obveščevalne službe SDV, ki naj bi naročila likvidacijo hrvaškega študenta Stjepana Crnogorca in hrvaškega emigranta Nikico Martinovića.

Predsedujoča komisiji Eva Irgl je pojasnila, da komisija omenjeno problematiko obravnava zato, ker se v medijih že dlje pojavljajo zapisi, da je SDV v obdobju od leta 1970 do 1990 nezakonito likvidiral posameznike, zato je komisija o tem po njenem mnenju dolžna spregovoriti.

Pred komisijo je spregovoril tudi publicist Roman Leljak, ki je na podlagi dokumentov iz republiškega arhiva ugotovil, da so Crnogorca julija 1972 v Salzburgu ugrabili pripadniki slovenske Službe državne varnosti (SDV), ga prepeljali v Slovenijo, mučili in ubili. Zato je Leljak novembra vložil kazensko ovadbo zoper tri ljudi, med drugim zoper Silva Gorenca, ki je vodil zvezni SDV.

Nekdanji ustaški poročnik Martinović pa je bil ubit leta 1975 v Celovcu. Glede njegovega umora je Leljak v ponedeljek povedal, da je odkril dokumente, ki kažejo, da je akcijo, v kateri je bil izveden umor, odobril takratni načelnik SDV v Sloveniji Janez Zemljarič.

Nekateri razpravljavci na seji so ob tem namigovali, da naj bi bil z umori seznanjen tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki naj bi bil vabljen na sejo, vendar se je ni udeležil. Poslanec SDS-a Vinko Gorenak je tako menil, da "nekdanjega predsednika države gospoda Kučana nikoli ne bo v to dvorano, ter izrazil upanje, da bo prišel pred preiskovalce v Avstriji."

Kučana so bolj zbodle navedbe Irglove, ki je, kot navaja Kučan, izjavila: "Dejstvo je, da je bil g. Milan Kučan takrat kot član CK ZKS nedvomno seznanjen s temi stvarmi, predvsem s strani g. Mužiča. Kolikor je znano iz arhivov RS oz. iz dokumentov, naj bi g. Mužič Kučanu takrat obširno poročal. In rezultat tega je, da je bil po tej končani seji 26-letni Stjepan Crnogorac likvidiran."

Nekdanji predsednik je omenjeno trditev označil za manipulacijo. Kot dokaz je v DZ poslal arhivsko gradivo o seji sekretariata CK ZKS 13. junija 1972, med drugim stenogramski zapis seje, ki ga je pridobil v Arhivu RS.

V skoraj 55 strani dolgem stenogramu seje pa po Kučanovih besedah o primeru Crnogorac ni bila izrečena niti beseda.

"Razprava je bila namreč v celoti posvečena sistemskim vprašanjem delovanja SDV in preverjanju uresničevanja smernic za njeno delovanje. Moje takratno stališče je bilo, da meje področja delovanja službe državne varnosti določa zakon, da politična presoja ne more biti prepuščena tem službam, nadzor nad njimi pa ne sme biti v pristojnosti zveze komunistov, pač pa skupščine. Informacija o teroristično-diverzantski skupini, ki jo je pripravil izvršni biro predsedstva CK ZK Jugoslavije, se je nanašala na dogodke v BiH-u," je razložil Kučan.

"G. Roman Leljak in ga. Eva Irgl se v svojih ugibanjih sklicujeta na zapisnik, a če bi v Arhivu RS zaprosila za gradivo o navedeni seji, bi ob zapisniku dobila komplet gradiv, med katerimi je tudi popoln stenogram seje, ki tako kot zapisnik v ničemer ne dopušča manipulacij, ki sta si jih privoščila. Zadevo lahko preizkusite s tem, da tudi sami zaprosite za gradivo, ki je javno dostopno. Ne na tej seji ne na kateri koli drugi seji, na kateri sem sodeloval, ni bil nikoli govor o načrtovanih likvidacijah političnih nasprotnikov režima," je v svojem odgovoru zapisal Kučan, ki kot državljan tudi pričakuje, da delovno telo hrama demokracije ne prepusti priprave gradiv zgolj ljubiteljskim raziskovalcem, še posebej če gre za tako hude obtožbe.

"Verjamem, da boste preverili, kako je mogoče, da je bila vaša Komisija tako grobo zavedena in je namesto zaščitnika človekovih pravic postala orodje za manipulacije in neutemeljeno obtoževanje posameznika ter za kršitev njegovih pravic do dostojanstva, v tem primeru mene," je še dodal nekdanji predsednik.

SDS Kučana opozarja, da polemizira s predsednico Komisije Evo Irgl, čeprav bi v resnici moral polemizirati s publicistom Romanom Leljakom, saj je Irglova citirala njegove izjave.

Ogorčenje med poslanci SDS-a
Na Kučanovo pismo se je odzvala poslanska skupina SDS in navedla, da je Kučan, če je prejel elektronsko sporočilo, za sejo vedel, bil o njej obveščen in se je očitno namenoma ni udeležil.

Ob koncu pisma pa se po navedbah SDS-a "zadnjemu šefu komunistične partije zapiše srhljiv stavek, ki razgalja totalitarno logiko moralno bankrotiranih komunističnih oligarhov", ko je Kučan zapisal, da predstavlja delovanje komisije velik zdrs z vidika pravne države.

"Za nekdanjega člana Centralnega komiteja Zveze komunistov, ki je sprejemal vse ključne odločitve o delovanju tajne komunistične politične policije UDBE v času njenih zločinov in umorov v tujini, pomenijo prizadevanja za razkritje zločinov proti človeštvu "velik zdrs z vidika delovanja in spoštovanja pravne države"!? Morda od tod izhaja velika skrb komunistične partije, da je ob prehodu iz totalitarnega v demokratični sistem, skušala zbrisati vse dokaze o svoji zločinski naravi tako, da je uničila 95 % arhiva, ki je najbolj obremenilen za nekdanjo komunistično oblast in njene represivne organe ter izvajalce kaznivih dejanj?" so zapisali poslanci SDS-a.

Kučana pa javno sprašujejo, ali so prizadevanja za razkritje resnice o zločinih UDBE in političnega režima, ki je sistematično teptal človekove pravice in temeljne svoboščine zanj nesprejemljiva.