Kučan se je s tem odzval na objave TV Slovenija, da je leta 2001 Vatikan prosil za dovoljenje za prenos posmrtnih ostankov škofa Rožmana v Slovenijo.

Kučan je pojasnil, da je Vatikan povabil k skupnemu razmisleku, ali bi to pietetno dejanje pomagalo razbremeniti hipoteko, ki je bdela nad Slovenci. Ker je vatikanski tajnik Sodano zapisal, da stvar ni dozorela in da je treba možnost vezati na postopek pravne in politične rehabilitacije, se s predstavniki RKC-ja o tem ni več pogovarjal. Vendar pa za Kučana to ni bilo sprejemljivo niti takrat niti ni zdaj.

Kučan s pobudo pozneje seznanil Rodeta
Kučan je pojasnil še, da je s svojo pobudo leta 2004 seznanil tudi Franca Rodeta, ki je takrat odhajal za perfekta kongregacije posvečenega življenja v Vatikan, a Rode zadeve ni posebej komentiral in ni pokazal velikega zanimanja za njeno razrešitev.

France Rode pa je za TV Slovenija povedal, da ne držijo navedbe, da ob pogovoru ni pokazal zanimanja. Dodal je še, da sta se s Kučanom pogovarjala prej, kmalu po tem, ko je Anton Drobnič vložil zahtevo za varstvo zakonitosti sodbe Rožmanu.

Očitke, da se je s tem pismom pokazala njegova dvojna morala in da se je z njim nekako zavzemal za delno rehabilitacijo Rožmana, je nekdanji predsednik države ostro zavrnil.

Vrhovno sodišče ni odločalo o Rožmanovi krivdi ali nekrivdi
Glede objave pisma pa je Kučan dejal, da se mu zdi nenavadno, da se je to sploh zgodilo, in da osebna korespondenca tako preizkušene diplomacije, kot je vatikanska, ne ostane v arhivih. Ob tem je zatrdil, da pisma v javnost niso prišla z njegove strani.

Kučan je še pojasnil, da razveljavitve sodbe škofu Rožmanu ni komentiral zato, ker ni v njegovi navadi, da sodbe komentira. Po njegovem mnenju pa vrhovno sodišče ni razsojalo o morebitni krivdi ali nekrivdi škofa Rožmana, ampak samo razveljavilo postopek iz procesnih razlogov.