Predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič je v uvodnem nagovoru omenila, da so leta 1941 okupatorske države razkosale Slovenijo in v okviru programa raznarodovalne in genocidne politike izgnale na tisoče Slovencev, na njihove domove pa naselile kočevske in druge Nemce. Cilj fašistov in nacistov je bil izbrisati Slovenijo in Slovence z zemljevida Evrope.
Poudarila je tudi, da do izgona Slovencev ni prišlo zaradi partizanskega upora. Tako so leta 1941 izgnali 63.000 Slovencev, od teh 45.000 v nemška izgnanska taborišča na ozemlju Tretjega rajha, 10.000 na Hrvaško in 7500 v Srbijo.

"Danes mineva 70 let, odkar smo se vrnili iz izgnanstva in begunstva na opustošene domove, Nemčija pa še ni poravnala vojne škode," je poudarila Žnidaršičeva. Pričakuje, da bo vsaj 12. slovenska vlada poskušala uresničiti njihove zahteve in pobude, da se premoženje, ki so ga pustili v Sloveniji Avstrijci in Nemci, na račun vojne škode nameni za odškodnine slovenskim izgnancem in beguncem ter drugim upravičencem.

Kučan: Upor tudi zaradi izganjanja
Prireditve se je med številnimi tujimi in domačimi gosti udeležil tudi nekdanji predsednik Milan Kučan. Začel je z zadnjim refrenom himne Hej brigade (na Slovenskem smo mi gospodar) in se vprašal, ali smo na Slovenskem še res mi gospodar, potem ko država proda vse narodovo premoženje.

Kučan se je dotaknil tudi partizanstva. Kot je poudaril, je bil prav eden od vzgibov za partizanski upor tudi dejstvo, da so Nemci začeli Slovence množično izganjati z njihovih domov, da bi slovensko ozemlje naredili nemško. "To je treba povedati tistim, ki jim ni jasno, kje smo bili Slovenci v času druge svetovne vojne in zakaj je prišlo do partizanskega upora," je še dodal.