Pogovor strokovnjakov različnih smeri prava je vodil Lojze Ude. Sodelovali so še profesorja na pravni fakulteti Bojan Bugarič in Rajko Pirnat ter odvetnik Stojan Zdolšek. Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič je bil odsoten zaradi bolezni, zaradi potovanja v tujino pa se pogovora ni udeležil Gregor Virant.
Kučan: Pravna država, nikoli dosežen cilj
Nekdanji predsednik države in predsednik Foruma 21 Milan Kučan je pravno državo označil za nikoli dosežen cilj, za katerim moramo neprestano stremeti. Koncepti vladavine prava, pravne države in prava imajo po njegovem mnenju eno skupno podlago - moralo. Ta se prevede v institucije in zavezujoče norme.
Z vidika pravne države se je dotaknil tudi afere 'bulmastifi'. "Kako se je lahko zgodilo, da so postopki bili vodeni celo z uporabo nepravega zakona. To je sistemski defekt in to nas mora zanimati, zato bi ta zgodba morala biti podvržena reviziji. Ne gre za pravno zmoto, gre za morebitne pritiske na sodnika ali na sodišče, ki je spregledalo nekatere stvari, ki jih ne bi smelo spregledati." Meni, da bi postopki morali biti podvrženi reviziji.

Bob leta še vedno velja
Ude se je v uvodnem nagovoru obrnil predvsem na kritike pravne države. Vedno se lahko in se mora najti kritika sistema, meni Ude, a je njena oblika v zadnjem času predvsem demagoška, brez strokovne konkretizacije obtožb. Prepričan je, da večina tovrstnih kritik prihaja iz vrst SDS-a: "Od Janše, Černača, Bizjaka, Grimsa, vsak ima veliko povedati, kako so sodišča pristranska v korist levice."
Spomnil je na izjavo, ki mu je leta 2002 prinesla nagrado Bob leta, da se "ustvarja sistem, v katerem lahko svoje pravice najbolje zaščiti tisti, ki ima denar". To se danes dogaja, trdi Ude, vendar v skladu s pravno ureditvijo. Drži, da je družba vedno bolj socialno razslojena, nadaljuje, a to ni v nasprotju s pravno državo, temveč posledica s pravom razslojenega sistema. Mi imamo številne ljudi na robu preživetja, a to je spet v skladu s sistemom, ne v njegovem nasprotju. "Zato moramo najprej razčistiti, kaj je tisto v sistemu, kar ustvarja razlike," je pozval Ude.

"Računsko sodišče ima preširoka pooblastila"
Izrazil je tudi prepričanje, da ima Računsko sodišče, ki je pozvalo k razrešitvi dveh ministrov (Karla Erjavca in Franca Križaniča), preširoka pooblastila. Z ravnanjem predsednika vlade Boruta Pahorja pa se ni strinjal Zdolšek, saj bi moral premier zavrnitev odločitve sodišča dobro argumentirati. Zdolšek tudi meni, da se je pravna država od nastopa samostojnosti zelo okrepila.
Mi smo država prava oz. pravnih procedur, pojasnjuje Ude, a se te procedure pogosto ne izvajajo, kot bi se morale. Namesto sklepa se valijo predlogi za referendume in ustavne presoje, s katerimi predlagatelji več ali manj le želijo odgovornost prevaliti na druge, je zatrdil. Referendum o pokojninski reformi, ki ga po Udetovem mnenju ustavno sodišče ne bo moglo preprečiti, je "lep primer".

Pirnat: Bojim se naslednjih volitev
Kot najhujšo kršitev pravne države zadnjega časa je Pirnat izpostavil "pobalinsko" vedenje poslancev, ki so se z glasovanjem ne za ne proti izognili izpolnitvi odločbe ustavnega sodišča o ustanovitvi občine Ankaran. Če se z njo ne strinjajo, naj odstopijo, je pozval.Ob takem ravnanju se Ude sprašuje, ali imamo ustavno demokracijo, ali demokracijo samovolje. Odbor ne sme preprečiti odločanja celotnemu državnemu zboru, je k temu dodal Kučan. Pirnat se boji naslednjih volitev: "Če dobi samo ena stran moč in možnost, da samovoljno spreminja ustavo, smo lahko zelo zaskrbljeni."
Bistvo pravne države je po Pirnatovem mnenju zelo enostavno: preprosto držanje besede. Pravna država je tista, ki drži svojo besedo in poskrbi, da se teh pravil držijo tudi državljani. V Sloveniji imamo pravno državo, trdi Pirnat, težava je percepcija ljudi, kar je zelo odvisno od reševanja simbolnih, javno izpostavljenih primerov. Kot enega takih, kjer je poleg javne izpostavljenosti po njegovem mnenju sodba bila "očitno nezakonita", je izpostavil primer 'bulmastifi'.