Nasprotniki zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno očitajo predlagateljem, da ni usklajen s socialnimi partnerji, kar pa ni res, je poudaril vodja poslanske skupine SD-ja Dušan Kumer in dodal, da SDS v svoji kampanji proti zakonu laže in zavaja javnost, kar naj bi bilo najizraziteje pri "njihovi interpretaciji medsosedske pomoči", ki je urejena skoraj tako kot do zdaj, in da zakon dovoljuje sosedsko pomoč, če se ta opravlja brez plačila ter druge materialne koristi.

Kumer je prepričan, da je delo na črno in toleranca do njega ena večjih težav na trgu dela, ki posledično prinaša manj delovnih mest, manjši priliv v pokojninsko blagajno, utaje davkov, prav tako pa je po njegovem mnenju zaradi dela na črno manj priložnosti za obrtnike. Omenil je še zlorabo možnosti pridobivanja denarja iz socialnih transferjev.

"SDS proti delu na črno"
Alenka Jeraj (SDS) je poudarila, da v stranki nasprotujejo delu in zaposlovanju na črno. Po njihovem mnenju je v zakonu preveč nejasnosti in nedorečenosti, to pa je po njenih besedah glavni vzrok, zakaj predlaganega zakona ne podpirajo. Zatrdila je, da bi že z obstoječim zakonom lahko uspešno preganjali delo na črno, če bi bili inšpektorji učinkovitejši.

Černač je na Kumrove očitke odgovoril, da koalicija za svoje slabe odločitve prelaga odgovornost na opozicijo in se hkrati ne zaveda, da bo vlada referendume izgubila ne zaradi SDS-a, ampak zaradi tega, "ker imajo državljani dovolj te vlade, ki je izgubila vso verodostojnost in zdaj iščejo grešnega kozla za svoje zgrešene zakone".

"Arhive urejamo tako, kot svetuje stroka"
Samo Bevk je prepričan, da je prizadevanje največje opozicijske stranke, da bi dostop do arhivov nekdanjega SDV-ja ostal neomejen, namenjen zgolj diskreditaciji predsednika republike Danila Türka.

Stroka meni, da je treba omejiti dostop do določenih arhivov, katerih javna objava bi lahko ogrozila državno varnost, varnost posameznikov in škodovala javnemu interesu Slovenije, je povedal Bevk in pojasnil, da je Janševa vlada svoj "liberalni zakon o arhivskem gradivu" dopolnila z uredbo, s katero je dostop do spornih arhivov zaprla. Dokumenti, do katerih je želel priti Igor Omerza, so s to uredbo po Bevkovih besedah zaprti vsaj do leta 2044.

Na vprašanje MMC-ja, ali se predlagatelji bojijo očitkov o dvoličnosti, glede na to, da želijo zapreti za javnost gradivo, staro 30 in več let, po drugi strani pa se zavzemajo za odpiranje tajnih dokumentov o trgovini z orožjem, ki niso starejši od dvajset let, je Bevk odgovoril, da ne gre za eno in isto stvar in ni niti primerljivo.

Pojasnil je, da so odpiranje dokumentov o trgovini z orožjem podprle vse stranke in da gre v tem primeru za dokumente, ki niso last Arhiva Slovenije kot dokumenti SDV-ja. Dušan Kumer pa je dodal, da orožarski dokumenti prav tako vsebujejo določena varovala, ki bodo zaščitila vse tisto, kar želijo pri arhivskem gradivu zaščititi z novim zakonom.

"Lekcija ustavnega sodišča"
Černač je pri odzivu na mnenje SD-ja o arhivskem zakonu povedal, da je "največjo lekcijo predlagateljem zakona dalo ustavno sodišče". "Vlada sama je pred ustavnim sodiščem sprožila postopek in to je ugotovilo, da je veljavni zakon evropski, sodoben in da na ustrezen način ureja razpolaganje z arhivskim gradivom. Predlagano novelo, o kateri bodo volivci odločali na referendumu, pa je spoznalo za protiustavno. Torej jo je treba zavrniti," je prepričan Černač.