"Verjamem, da smo postavili z dosežki našega predsedovanja temelje za vsaj nadaljnje desetletje razvoja ključnih usmeritev na posameznem resorju," je dejala na novinarski konferenci v Ljubljani.
Pandemija covida-19 je zaznamovala tudi področje izobraževanja. Tudi v tej luči se je po ministričinih besedah odprlo vprašanje potreb po prepoznavanju novih vizij znanja in načinov izobraževanja, ki se je odrazilo v sprejetju resolucije o izobraževanju odraslih do leta 2030. Drug tak "konkreten odziv na pandemijo" je bilo sprejetje priporočil o kombiniranem učenju, pa tudi strateški okvir, ki predstavlja temelje za evropski izobraževalni prostor.
Na področju športa je Kustečeva kot "zgodovinski dosežek" izpostavila sprejem evropskega modela športa, ki ohranja vlogo športa kot temeljnega, simbolnega povezovalca odprtosti in enakosti. Ministri EU so tudi podprli jasno zavezo spodbujanja športa kot vseživljenjske telesne aktivnosti.
Kot velik dosežek slovenskega predsedovanja na področju znanosti in raziskav pa je omenila Evropski raziskovalni prostor (Era), ki bo služil kot podlaga za raziskovalno in znanstveno dejavnost v prihajajočem obdobju. Omenila je tudi ljubljansko deklaracijo, ki se zelo jasno zavezuje spoštovanju enakosti spolov v raziskovalnem in znanstvenem prostoru.
Kustečeva je ob tem predstavila tudi finančne podatke. Na vseh štirih resorjih so porabili nekaj manj kot 824.000 evrov, kar je polovico manj od zneska, predvidenega ob začetku predsedovanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje