To sta dva od treh možnih odgovorov na vprašanje o vlogi ljubljanske škofije med okupacijo (1941-1945) v t. i. Kvizu zmage, ki ga je za učencev zadnjih razredov osnovnih šol in dijake pripravilo Društvo piscev zgodovine NOB-ja Slovenije. Zadnji možni odgovor na to vprašanje je: c) Skrbela je za duševni blagor vernikov. In kateri odgovor je pravilen?

"Kviz je napisan zelo zvito in je v nekaterih delih morda celo zlonamerno (?) zavajajoč. Do ljubljanske škofije je seveda že pregovorno neprizanesljiv," so se odzvali na Slovenski Škofovski konferenci, ki smo jim posredovali vsebino kviza.

ZZB želi spomniti na obletnico konca 2. svetovne vojne
S kvizom - v njem je 35 vprašanj - želijo v društvu "čim večje število mladih spomniti na 65. obletnico konca II. svetovne vojne in štiriletnega narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda".

Sodelujoči pa se potegujejo za 35 denarnih nagrad v skupni vrednosti 6500 evrov. O kvizu smo se pogovarjali s podpredsednikom Zveze združenja borcev za vrednote NOB-ja Slavkom Grčarjem, urednikom Zaveze, glasila Nove slovenske zaveze, Justinom Stanovnikom, direktorico Študijskega centra za narodno spravo Andrejo Valič, za mnenje pa smo povprašali tudi ministrstvo za šolstvo in šport.

"Kviz sledi zgodovinski resnici"
"Kviz je eden od zanimivih načinov, ki lahko angažira določeno število mladih. Drugače je težko priti do takega števila mladih, kot jih je v končnih razredih osnovne šole in v srednjih šolah," je pojasnil Grčar in dodal, da namen kviza ni ugotavljanje stopnje znanja o teh zgodovinskih dogodkih. "Če bi to hoteli, bi morali delati na drug način," pravi.

"Naš kviz nima nekega posebnega interpretativnega namena, ampak z vprašanji in odgovori sledi zgodovinski resnici," poudarja Grčar. "Pri vsakem vprašanju smo dali tri odgovore, dva napačna in enega pravilnega in naloga anketiranca je, da izmed teh treh izbere tistega, za katerega meni, da je pravilen. Pri tem lahko uporabi svoje znanje, za pomoč zaprosi učitelje, prijatelje, starše, " razlaga.

Je res vse v skladu z zgodovinskimi dejstvi?
Stanovnik kviz komentiral takole: "Nepremišljeno je, da s temi vprašanji kvarijo nedolžno mladino. Vzdržati bi se morali tega." Po drugi strani je po njegovem mnenju to, da so v kvizu vprašanja, kot Kdo je v Mariboru rekel: "Napravite mi to deželo zopet nemško", ali Hitler ali Mussolini, "žaljivo za mlade ljudi in za snov samo". "V tem kvizu je polno neokusnosti, ki si jih človek ne bi smel privoščiti," pravi Stanovnik in dodal še, da Nova slovenska zaveza o podobnem kvizu ne razmišlja.

A kot pravi Grčar sta pri pripravah kviza sodelovala dva ugledna zgodovinarja, katerih imeni pa ni želel izdati. Prepričan je, da kviz ni sporen: "Mislim, da ni nikjer nič takega, kar ne bi bilo v skladu z zgodovinskimi dejstvi. "

"Kviz ne zahteva kritičnega razmišljanja"
Po mnenju Valičeve pa kviz ponuja svoje videnje preteklosti, od dijakov oziroma učencev pa ne zahteva kritičnega razmišljanja. "Sodobni pouk zgodovine spodbuja kritično razmišljanje, analizo, interpretacijo, poudarja pomen samostojnega razmišljanja, od učiteljev pa pričakuje avtonomijo. Problem tega testa pa je, da sestavljavec testa ni strokovnjak za sestavljanje testov iz znanja zgodovine, ker od dijakov oziroma učencev zahteva najnižjo stopnjo reprodukcije znanja. Ponuja že v naprej napisane odgovore, potrebno je samo izbrati med odgovori a, b in c in še tukaj so nekatere rešitve zelo sporne, " ocenjuje direktorica.

Pojasnila je še, da najnovejše ocene priznanih slovenskih zgodovinarjev, kot sta na primer Peter Vodopivec in Janko Prunk, ali družboslovcev, kot je Tine Hribar, govorijo, da na Slovenskem med II. svetovno vojno "nikakor ni bil samo NOB, ampak je bila okupacija, partizanstvo, komunistična revolucija, državljanska vojna, institucionalna revolucija, antikomunistični boj, protipartizanstvo, kolaboracija". "To je toliko enih procesov, ki se med sabo prepletajo in je nemogoče vse razredčiti na zgolj eno dimenzijo. Zdi se mi, da se je ljudem, ki so pripravljali ta test, zgodilo ravno to. Vse so poskusili spraviti na en nivo,« je prepričana direktorica centra.

Pogled na to, kaj se je v resnici dogajalo?
Da se bo o zadevah, povezanih z II. svetovno vojno in obdobjem po njej na Slovenskem, več, in ne enostransko govorilo, je po njenem mnenju velika naloga zgodovinopisja. "Poskušati mora čim bolj kritično analizirati ta dogajanja. V obliki kakšnih posvetov, predavanj tudi za učitelje, okroglih miz, z odkrito, pošteno debato," pravi Valičeva in dodaja, da je treba operirati z dejstvi, viri, ki so bili na novo odkriti, in se ne zapirati v "slonokoščene stolpe znanosti" in se "oklepati preživetih dogm".

Grčar je prepričan, da je lahko negativni odziv na kviz od "nekoga, ki zgodovino NOB tretira kot nekaj kar ne šteje med pozitivne vrednote". "Za take je lahko sporno vse, kar se okoli tega sprašuje ali informira. Za velikansko večino ljudi pa je to samo pogled na to, kaj se je v resnici dogajalo,« zatrjuje Grčar.

"Šola je avtonomna"
Za mnenje o kvizu smo povprašali tudi ministrstvo za šolstvo in šport, kjer so odgovorili, da je društvo piscev zgodovine NOB-ja poslalo kviz ravnateljem osnovnih in srednjih šol mimo njih. "Od ravnatelja je odvisno, ali se odloči, da to posreduje naprej in na ta način sodeluje. Šola je avtonomna. V vsakem okolju je toliko pritiskov na šole, ki gredo čisto mimo nas. Na ravnatelje se obračajo tudi podjetja," je za MMC povedala vodja službe za odnose z javnostmi na ministrstvu Mojca Grobelnik.

Ob tem so na ministrstvu še dejali, da imajo veteranske organizacije v vsaki državi "poseben status, saj združujejo ljudi, ki so v ključnih zgodovinskih okoliščinah delovali za državo in svoj narod in tiste, ki v njihove vrednote in prizadevanja verjamejo".

Kot pravijo, se v Sloveniji Zveza društev "General Maister", Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in Zveze policijskih veteranskih društev Sever še posebej zanimajo za domovinsko in državljansko vzgojo. "Slovenija je utemeljena na antifašizmu, in ne na nacizmu, na svobodoljubju, in ne na podjarmljenosti, na nacionalnem ponosu ter na odprtosti v svet, in ne na zapečkarstvu. Obletnica zmage nad fašizmom in nacizmom, nad okupatorjem je gotovo priložnost, da se ponovno osvetlijo omenjene vrednote. Ministrstvo za šolstvo in šport je spodbudilo podobno akcijo po šolah ob 20. obletnici prvih strankarskih demokratičnih volitev v Sloveniji," še poudarjajo.

"Odziv bo zelo množičen"
O nagrajencih Kviza zmage bo odločilo žrebanje. "Odgovorov je 35, mi pa bomo v žrebanje vključili vse, ki bodo dali vsaj 25 pravilnih odgovorov, " je pojasnil Grčar in ponovno poudaril: "Naš namen ni ugotavljanje stopnje znanja, ampak pritegniti čim več mladih in jih na ta način spomniti na zgodovinska dejstva in na to veliko obletnico." Kot je še povedal, je odziv dijakov in učencev na kviz, ki sicer poteka od 1. februarja do 15. marca, zelo dober. "Zadnjih podatkov nimam, ampak že takoj prve dni smo imeli 200 odgovorov tukaj. Mislim, da bo odziv zelo množičen" predvideva Grčar.

SŠK: Zlonamerna vprašanja o vlogi ljubljanske škofije
MMC je odziv poiskal tudi pri Slovenski škofovski konferenci, kjer so kviz pregledali po vprašanjih. Med drugim so komentirali 13. vprašanje, ki se nanaša na vlogo ljubljanske škofije. "Vloga ljubljanske škofije v 13. vprašanju je prikazana izrazito zlonamerno, ker 'pravilni odgovor' pod točko b) zanika pozitivno dejavnost Cerkve pod točko a) in ker enači ideološki antikomunizem in obtoženo kolaboracijo z okupatorjem. Problem, ki se skriva za sugeriranimi odgovori, je seveda veliko bolj kompleksen in ga ni mogoče reševati 'na plečih' učencev, ki se bodo prijavili na kviz", so zapisali.