V register lobistov, ki ga vodi komisija, je trenutno vpisanih 59 lobistov. Med bolj znanimi imeni so na seznamu Nevenka Črešnar Pergar, Milenko Šetinc in Franci Zavrl. Katerih lobiranj je bilo največ in kateri izmed lobistov je največ lobiral, v Komisiji za preprečevanje korupcije še ne želijo povedati.

Je pa pri primerjavi podatkov iz poročil in podatkov, ki jih morajo o stikih z lobisti poslati lobiranci, ugotovila znatna razhajanja. Komisija zato preverja prejete podatke, ob morebitni ugotovljeni kršitvi zakonskih določb pa bo zoper lobirance uvedla prekrškovne postopke, navajajo.

Do zdaj so izrekli 13 opozoril, trije postopki pa so bili ustavljeni. V enem primeru pravnomočne odločbe je izrekla globo 400 evrov, ki je bila plačana, v drugem pa pisno opozorilo. En postopek o prekršku pa še poteka, pojasnjujejo.

"Lobiranje nima zveze s korupcijo"
Ker je bilo v zadnjem času veliko govora tako o lobiranju kot o nezakonitih ponujanjih plačila za dostop do ministrstev, pa so v Slovenskem združenju lobistov opozorili, da mešanje lobiranja in korupcije ne škodi le lobistom, ki sledijo zakonu in delujejo transparentno, škodi tudi gospodarstvu, saj otežuje pridobivanje tujih vlagateljev v javno-zasebna partnerstva. Lobiranje kot zakonsko regulirana in priznana dejavnost s podkupovanjem in korupcijo nima nobene zveze, pravijo.

Predsednik združenja lobistov Mihael Cigler zatrjuje, da se zavzemajo, da bi se vsi poskusi nezakonitega in neregistriranega vpliva na lobirance ostro sankcionirali, saj ima prav zaradi omenjenih in drugih neurejenih vprašanj lobistična dejavnost v Sloveniji negativni prizvok.