Podatki državnega statističnega urada (Surs) kažejo, da je bilo lani na kazenskih sodiščih največ obsodb (1788 oziroma 35 odstotkov) podanih za kazniva dejanja zoper premoženje. Od tega je bilo 45 odstotkov tatvin, 18 odstotkov pa goljufij.

Za kazniva dejanja zoper javni red in mir, ki so bila po številu obsodb na drugem mestu, so bili storilci najpogosteje, v več kot polovici primerov, obsojeni zaradi nezakonitega prehajanja državne meje. Obsodba na podlagi tega je bila izrečena 360 polnoletnim storilcem.

Za kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa je bilo obsojenih 427 storilcev. To je bilo za 43 odstotkov več kot leta 2021 in za 21 odstotkov več kot v letu 2022.

Polnoletni obsojenci so bili v večini primerov moški, največ obsojenih pa ima doseženo največ srednješolsko izobrazbo. Od skupno 5070 obsojenih je bilo 86 odstotkov moških in 14 odstotkov žensk. Najpogosteje izrečena sankcija je bila tako kot tudi v prejšnjih letih zaporna kazen, vendar jo bo le 28 odstotkov obsojenih odslužilo v zaporu, saj je preostalih 72 odstotkov obsojencev prejelo pogojno zaporno kazen. Denarna kazen je bila izrečena 403 obsojenim osebam.

Vzgojni ukrep ali kazen so na sodiščih izrekli 188 mladoletnim osebam, kar je šest manj kot leto prej. Od vseh kaznovanih mladoletnikov v zapor ni odšel nihče.