Branimir Štrukelj, Sviz. Foto: BoBo
Branimir Štrukelj, Sviz. Foto: BoBo

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je dejal, da gre za realizacijo dela stavkovnega sporazuma iz leta 2018, ki govori o prenovi kariernega razvoja strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Januarja letos pa so nato s tedanjim šolskim ministrom Jernejem Pikalom podpisali še dogovor o izvrševanju stavkovnega sporazuma.

Spremembe bodo omogočile lažje napredovanje strokovnih delavcev v naziv svetnik. Štrukelj je pojasnil, da se znižuje število točk iz dodatnega strokovnega dela, in sicer zlasti iz zahtevnejših strokovnih nalog. Pri tem je spomnil na analizo kariernega napredovanja v nazive v javnem sektorju, ki jo je pripravilo ministrstvo za javno upravo in je pokazala, "da je napredovanje v vzgoji in izobraževanju bistveno težje kot v večini drugih delov javnega sektorja".

Po njegovih besedah je bilo v nazivu svetnik, ki je trenutno najvišji naziv, od vrtcev do srednjih šol v povprečju manj kot deset odstotkov vseh učiteljev ob koncu kariere, pri čemer jih je bilo v vrtcih zgolj štiri odstotke, v srednjih šolah pa okoli 16 odstotkov.

Ministrica za šolstvo Simona Kustec. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Ministrica za šolstvo Simona Kustec. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Novi pravilnik v veljavo septembra

Na ministrstvu za izobraževanje so sicer med usklajenimi spremembami ob znižanju števila točk iz dodatnega strokovnega dela navedli še, da se ohranja izjemno napredovanje v nazive, pri čemer lahko strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja, ob izpolnjevanju vseh s predpisi določenih pogojev, preskoči le en strokovni naziv.

Spremenjeni pravilnik bo začel veljati 1. septembra. Spremembe pa so prve po letu 2010, ko je bil leta 2002 sprejeti pravilnik nazadnje spremenjen, so še navedli na ministrstvu.

Neuresničena tako ostaja še uvedba novega, četrtega naziva (višji svetnik), ki naj bi bil umeščen za nazivom svetnik. Za to bo namreč treba spremeniti zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. V januarskem dogovoru pa so predvideli, da bo ministrstvo to vključilo v prvi predlog sprememb omenjenega zakona.

Na ministrstvu so sicer napovedali, da bodo vprašanje kariernega razvoja zaposlenih obravnavali celostno v okviru projekta Vodenje in upravljanje profesionalnega in kariernega razvoja ravnateljev in strokovnih delavcev v obdobju od 2020–2022, ki bo sofinanciran iz kohezijskih sredstev. Rezultati projekta bodo predstavljali strokovne podlage za spremembo sistema kariernega razvoja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, so navedli.