Takoj po praznikih, v torek, je napovedana izredna seja sveta LDS-a, pred tem pa se bo sestal še izvršni odbor stranke. Kot poroča Dnevnik, bodo ocenili stanje, ki je nastalo po tem, ko je predsednik vlade Borut Pahor v četrtek po seji vlade povedal, da bo Barbara Brezigar ostala generalna državna tožilka, saj se mu njeno ravnanje ne zdi nezakonito ali protiustavno. Minister za pravosodje Aleš Zalar pa ga, kot je dodal, z argumenti ni prepričal.

V LDS-u so bili nad to izjavo presenečeni, saj na sami seji vlade tega ni dejal. Predsednica stranke Katarina Kresal je povedala, da je za to izvedela iz medijev. Pahor je svojo izjavo pozneje sicer nekoliko omilil, saj je dejal, da ministru Zalarju ne izreka nezaupnice oziroma da njegovega odstopa ne pričakuje.

Od zahtev po odstopu Zalarja do pomirjajočih tonov
Kaj bo prinesel torkov sestanek sveta LDS-a, še ni jasno, saj na dan prihajajo različna mnenja; od tega, da je čas, da se ozračje umiri, do tega, da bi Zalar moral ministrski položaj zapustiti. Nekateri pa razmišljajo tudi o tem, ali ima LDS sploh še mesto v koaliciji. Evropski poslanec Jelko Kacin je v zvezi s tem dejal, da podobno kot 67 odstotkov državljanov Slovenije predsedniku vlade ne zaupa.

Pahorjeve besede odmevajo tudi v Zaresu, kjer sekretar stranke Bogdan Biščak meni, da je Zalar napisal dovolj dolgo analizo ravnanj in odločitev generalne državne tožilke, da bi morala biti upoštevana. Kot dodaja, je bila Pahorjeva izjava prenagljena. A v stranki je mogoče slišati tudi kritike na Zalarjev račun; če je prepričan, da je Brezigarjeva ravnala nezakonito, naj pač predlaga njeno razrešitev, menijo nekateri.

Opozicijske SDS, SLS in SNS so medtem v javnost poslale zahtevo po Zalarjevem odstopu. Neuradno pripravljajo tudi interpelacijo.

Kako naprej, če LDS koalicijo zapusti?
In če LDS zapusti vlado? Možnosti je več; v primeru, da podporo koaliciji odreče vseh pet poslancev, bi se vladajoča večina skrčila na 45 glasov oziroma polovico poslancev, kar bi pomenilo manjšinsko vlado, katere delovanje bi bilo precej oteženo.

Druga možnost je oblikovanje velike koalicije z SDS-om, kar sicer ni posebej verjetno; mogoča pa je tudi rešitev v obliki tehnične vlade, a ta načeloma deluje le krajše obdobje, do volitev pa manjka še več kot dve leti.

Malo možnosti je tudi za razpis predčasnih volitev, saj so te zvezane z ustavno zelo zapletenimi postopki. V primeru politične krize premier Pahor v državnem zboru lahko zahteva zaupnico; v primeru, da je ne dobi, mora DZ v 30 dneh izvoliti novega premierja ali pa dozdajšnjemu zaupnico izreči na ponovnem glasovanju. Svojega kandidata pa lahko predlagajo tudi poslanci ali predsednik republike sam.