Minister Aleš Zalar je prepričan, da so navodila potrebna za zaščito samostojnosti in neodvisnosti tožilcev v odnosu do vodij okrožnih tožilstev. A po drugi strani na vrhovnem državnem tožilstvu menijo, da je treba navodila razveljaviti, ker posegajo v načelo delitve oblasti. Prepričani so tudi, da so v neskladju z ustavo, zato so pretekli teden tiste, ki imajo to možnost, s tožilstva pozivali, naj na ustavno sodišče vložijo zahtevo za presojo ustavnosti navodil. Opozicijske stranke SDS, SNS in SLS so pobudo vrhovnega državnega tožilstva, ki ga vodi Barbara Brezigar, uslišale. Ker pa sodišče o navodilih še ni odločalo, ta od danes naprej veljajo.

Z izhodišči za spremembo zakona bi se povečala vloga državnotožilskega sveta
Sicer pa je ministrstvo za pravosodje v javno razpravo poslalo teze za novi zakon o državnem tožilstvu, ki prinašajo odmik imenovanja državnega tožilstva od politike. Ena izmed možnosti je, da bi generalnega državnega tožilca na predlog ministra za pravosodje imenoval državnotožilski svet, druga pa, da bi ga na predlog državnotožilskega sveta imenovala vlada, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar.

Če bi se vloga državnotožilskega sveta pri imenovanju vodij tožilstev in generalnega državnega tožilca povečala, bi se morala spremeniti njegova sestava. Zdaj ga sestavljajo tožilci, generalni državni tožilec in njegov namestnik.

V novi ureditvi pa bi dobil namesto sedem devet članov. Štiri bi na predlog predsednika republike izmed pravnih strokovnjakov izvolil državni zbor, enega bi imenoval sodni svet, štirje pa bi bili tožilci.

Izhodišča za spremembo zakona ukinjajo sopodpis vodje tožilstva
Sicer pa teze novega tožilskega zakona prinašajo odpravo sopodpisa vodje tožilstva pod odločitev podrejenega tožilca. Tožilec, ki bi ocenil, da je ogrožena neodvisnost njegovega odločanja, bi se lahko obrnil na državnotožilski svet, generalni državni tožilec pa se s konkretnimi primeri ne bi več smel ukvarjati.

Izhodišča predvidevajo še, da skupina tožilcev za posebne zadeve postane posebna enota ljubljanskega okrožnega tožilstva, status posebne enote pa bi dobil tudi oddelek za obravnavo kaznivih dejanj zlorabe policijskih pooblastil, kar pomeni, da bi bili obe organizacijski enoti izločeni iz vrhovnega državnega tožilstva. Po vzoru sodišč bi tožilstva dobila direktorje, bolj merljivo pa bi postalo tudi delo tožilcev.

Teze za nov zakon o državnem tožilstvu bodo v javni razpravi do 14. aprila, na podlagi pripomb pa bo ministrstvo za pravosodje pripravilo osnutek zakona.