"Minister Zalar nikoli ni dal predloga za razrešitev generalne državne tožilke, vlada nikoli ni o tem odločala," je po seji vlade dejal premier Borut Pahor. Ne strinja se s pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem, da je Brezigarjeva ravnala v nasprotju z zakonom. Zatrdil je namreč, da ga minister ni prepričal, "sicer bi sprejel drugačno odločitev".

Ta izjava po mnenju vodje poslanske skupine Zaresa Cvete Zalokar Oražem kaže, da se je predsednik vlade postavil na stran Brezigarjeve tudi v vsebinskem pogledu, hkrati pa s tem izrekel nezaupanje do ministra Zalarja, ki je že argumentiral njeno nezakonito ravnanje, in tudi do Zaresa, ki se z Zalarjem strinja.

V poročilu zapisani očitki Brezigarjevi
Ministri so namreč na seji vlade obravnavali poročilo o kršitvah generalne državne tožilke Barbare Brezigar, ki ga je pripravil minister za pravosodje Zalar. V njem Zalar Brezigarjevi očita neobveščanje o težavah pri sodelovanju med policijo in tožilstvom, opustitev dolžnega ravnanja ter nezakonito in protiustavno ravnanje, ko je Brezigarjeva v zadevi Baričevič dala konkretna navodila policistu specializiranega oddelka, ne da bi o tem obvestila vodjo oddelka.

Nato so člani vlade presojali, ali bi zahtevali oceno ustavnosti člena zakona o državnem tožilstvu, ki se nanaša na razrešitev generalnega državnega tožilca. Po ministrovih besedah je namreč ta zakon preveč dvoumen.

Ustavno sodišče naj bi podalo interpretacijo
Vlada se je strinjala, da bi vsakršen nadaljnji postopek v tej zadevi lahko privedel do kršitve zakona, saj je Zalar pojasnil, da obstajajo štiri različne poti, kako bi postopke glede generalne državne tožilke lahko peljali naprej. "Gre za situacijo, ki ni v skladu z ustavo, saj ta določa, da morajo biti predpisi jasni in da na predvidljiv način razlagajo situacije," je prepričan Zalar.

Ministrstvo za pravosodje že pripravlja spremembo zakona, ki bo uredila te postopke. A Zalar dodaja, da te spremembe ne bodo mogli uporabiti za nazaj, zato bodo ustavno sodišče zaprosili za t. i. intepretacijsko določbo in vprašanje, kakšen je pravilen postopek razrešitve generalnega državnega tožilca. Od ustavnega sodišča torej vlada pričakuje, da bo pojasnilo, kako je treba razumeti relevanten zakon in njegove določbe, da ne bi bila kršena ustava.

Gre za zavlačevanje?
To potezo vlade bi lahko razumeli kot odlaganje odločitve o usodi Brezigarjeve, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar. Na odločitev vlade glede Brezigarjeve namreč čakamo že mesec dni, zdaj ko naj bi jo dočakali, pa bo ta preložena zaradi slabega tožilskega zakona.

A Zalar odgovarja, da je zelo pomembno, da vlada vse svoje odločitve in postopke vodi na način, ki je neoporečen in da ne vzbuja sumov o kršenju zakonov. "To je eden izmed razlogov, zakaj je vlada v tej situaciji previdna."

Zalar ne vidi razloga za odstop
Minister je še vedno prepričan, da so kršitve Brezigarjeve take, da "terjajo presojo, ali so izpolnjeni pogoji za njeno razrešitev". Vendar pa o tem odloča vlada in ne on kot minister, je poudaril. "Doslej sem storil vse, kar sem lahko glede na svoje pristojnosti. Najprej sem poskušal ugotoviti, kaj se je dogajalo, izdelal sem poročilo, z njim sem seznanil vlado. Od tukaj dalje pa je vprašanje, ali še imam kot minister kakšno pooblastilo v tej zadevi."

Pravi tudi, da o svojem odstopu zaradi vseh teh zapletov ne razmišlja, prav tako se mu ne zdi, da bi izgubil podporo predsednika vlade. Do pošiljanja zakona na ustavno sodišče sta zadržana dva vladna ministra, oba iz stranke Zares. Zalar tega ni posebej komentiral, rekel je le, da imajo pravniki o teh postopkih pač različno mnenje.

Zares stoji za Zalarjem
V Zaresu so pojasnili, da stojijo za Zalarjem in da je ta navedel dovolj dokazil za nezakonito ravnanje generalne državne tožilke, in "ob takšnih ravnanjih bi morali najti pot, da Barbara Brezigar ne ostane več na tem mestu". Po mnenju Zaresa pa ne bi bilo treba za mnenje spraševati ustavnega sodišča.

Pahor nad razvojem dogodkov ni zaskrbljen
"Nimam razlogov, da bi bil zaskrbljen nad razvojem dogodkov. Povedal sem, da si želim vzeti čas za premislek in da hočem imeti argumente za eno ali drugo odločitev," je nato znova ponovil premier Pahor. Prepričan je, da se v slovenski politiki poskuša težave prehitro reševati ad personam, v tem primeru pa so po njegovih besedah težave med tožistvom in ministrstvom, ne med Zalarjem in Brezigarjevo.

Odločitev za postavitev generalnega državnega tožilca je odločitev politične narave, je nadaljeval in spomnil na njegove predvolilne obljube o (ne)zamenjavi ljudi na položajih. "Moja filozofija je bila, če vlada oceni, da so bile storjene nezakonitosti, morajo osebe na položajih oditi. To, da ima Barbara Brezigar politično prepričanje, ni skrivnost in nihče od nje ne terja, da jih skriva." A za zdaj ni imel razlogov za mišljenje, je nadaljeval, da so njena politična stališča vplivala na njeno delo.

SDS: Zalar je izgubil verodostojnost
Da današnja odločitev vlade glede Brezigarjeve kaže, da so bili vsi očitki proti Brezigarjevi navadna politična gonja, pa poudarja poslanec SDS-a Zvone Černač. "Če bi obstajal minimalni razlog za njeno razrešitev, bi vlada ta razlog uporabila. Na tej točki je pravosodni minister Zalar izgubil še tisto malo verodostojnosti, ki jo je imel. Z današnjo odločitvijo bi se moral Zalar posloviti od ministrskega stolčka," je zatrdil.

Po Černačevih besedah je zakon o tožilstvu jasen, česar se zaveda tudi vlada, ki je po mnenju poslanca SDS-a zgolj iskala priročen izhod iz zapleta. Ustavno sodišče namreč ni tista institucija, ki razlaga zakon, zato bi moralo zahtevo zavreči, je dejal in pojasnil, da zakon lahko razlaga tisti, ki ga je sprejel, tj. parlament. "Če bi res obstajal dvom glede zakona, bi se morala vlada obrniti na DZ, ki bi dal avtentično razlago zakona, in šele po tej razlagi bi se lahko vlada obrnila na ustavno sodišče."

SD: To je odločitev vlade
S tem se ne strinjajo v največji parlamentarni stranki SD. Vodja poslanske skupine Bojan Kontič namreč pravi, da je to "odločitev vlade, ki lahko predlaga razrešitev". "In vlada je tista, ki lahko ustavi postopek razrešitve. To ni stvar državnega zbora niti poslanske skupine."

SLS: Zalarjeva naloga je odstavitev Brezigarjeve
A kritični so tudi v drugi opozicijski stranki SLS. Pravijo, da očitno Zalarju ni v interesu, da državno tožilstvo dela dobro, zakonito, strokovno in učinkovito, temveč je primarna naloga odstavitev generalne državne tožilke. Prvi poskusi so se po njihovih besedah pokazali že "s spornimi »obveznimi navodili« tožilcem, ki si jih je omislil minister in tako poskušal vplivati na državno tožilstvo prek nižjestopenjskih tožilcev".

Po današnji seji vlade pa so se zadeve popolnoma razjasnile, ugotavljajo ter dodajajo, da je "stanje v državnem tožilstvu nepomembno, ključno je najti način, kako najelegantneje odstaviti generalno državno tožilko".

SNS: Zalar ni našel ustreznega razloga
Podobno je prepričan tudi Zmago Jelinčič, predsednik SNS-a. Pravosodni minister po njegovem mnenju ni mogel najti nobenega ustreznega razloga, da bi razrešil Brezigarjevo, zato je zahteval interpretacijo zakona. Poudaril je, da je generalna državna tožilka Barbara Brezigar delala strokovno kljub vsem pomislekom o politični vpletenosti. "Mislim, da ni uporabljala svoje politične poti zato, da bi to implementirala v svoje strokovno delo," je dodal.