Spor se vleče že nekaj časa, zaostril pa se je po posredovanju generalne državne tožilke v zadevi bulmastifi. Foto: MMC RTV SLO
Spor se vleče že nekaj časa, zaostril pa se je po posredovanju generalne državne tožilke v zadevi bulmastifi. Foto: MMC RTV SLO
Borut Pahor
Premier pravi, da si ne želi odhoda Brezigarjeve. A kot kaže, se bo v četrtek le moral pogovarjati o tej možnosti. Foto: MMC RTV SLO

Spomnimo, da je predsednik vlade Borut Pahor v oddaji Vroči Mikrofon na Radiu Slovenija zatrdil, da ni njegov namen, da bi generalna državna tožilka Barbara Brezigar zapustila svoj položaj in da bi se za to zavzel le, če bi se ugotovilo, da je ravnala protipravno. A to ni stvar politične ocene, je dodal.

Predlog razrešitve prišel od Zalarja
Kot kaže, pa bo vlada vendarle odločala o vprašanju razrešitve Brezigarjeve, saj naj bi to v četrtek predlagal minister za pravosodje Aleš Zalar, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar. Minister namreč vztraja, da je generalna državna tožilka s telefonskim klicem policista mimo višje tožilke, vodje specializiranega oddelka na tožilstvu, Branke Zobec Hrastar, ki je bila klicanemu neposredno nadrejena, prekoračila svoja pooblastila in ravnala nezakonito ter neustavno.

Spomnimo. Zobec Hrastarjeva je 19. februarja Brezigarjevi v pismu sporočila, da s 1. marcem ne želi več opravljati dela vodje specializiranega oddelka, in sicer prav zaradi klica generalne državne tožilke, ki je policistu specializiranega oddelka na ta način dala ustna navodila za preiskovanje v zadevi Baričevič.

Nezakonit poseg ali uveljavljanje pravice?
Zobec Hrastarjeva v pismu trdi, da se je to zgodilo mimo njene vednosti in da je to najmanj nenavadno, vse skupaj pa je razumela kot nezaupnico svojemu strokovnemu delu.

Znan je tudi nadaljnji potek zgodbe. Zalar je poseg Brezigarjeve označil za nezakonit in protiustaven, Brezigarjeva pa je te očitke zavrnila in zatrdila, da je bilo to zgolj posvetovanje, do katerega ima vso pravico.

Namesto Zobec Hrastarjeve Žgajnerjeva?
Poleg tega je bilo neuradno ves čas slišati, da ima Zobec Hrastarjeva vsega dovolj in da bo odšla iz tožilstva, zgodbe pa javno še vedno ni komentirala. Pri tem je zanimivo, da zdaj že nekdanja višja tožilka vodi tudi zadevo Patria, ki se nahaja tik pred vložitvijo obtožnic, kar pomeni, da bi njen odhod s tožilstva pomenil zastoj pri reševanju te afere.

Po neudarnih informacijah Radia Slovenija Zobec Hrastarjeva sicer predčasno zapušča le specializirani oddelek in ne odhaja s tožilstva. Prav tako naj bi bila z Brezigarjevo dogovorjena, da zadevo Patria zagotovo pripelje do epiloga. Časnik Delo pa na drugi strani piše, da bi zadevo Patria, če Zobec Hrastarjeva odide, prevzela vodja tožilcev za posebne zadeve Blanka Žgajner.

Veliko odhodov tožilcev - med drugimi odšla Furlan in Penko
Pri tem pa Radio Slovenija opozarja, da je generalno državno tožilko med njenim mandatom zapustilo že nekaj sposobnih tožilcev, med njimi Harij Furlan, ki je odšel z mesta vodje skupine tožilcev za posebne zadeve sredi najintenzivnejše preiskave v zadevi Čista lopata. Ker je skupino prav tedaj zapustil tudi Boštjan Penko, se je govorilo celo o razpadu skupine, kar pa je Brezigarjeva rešila s hitrimi dodelitvami novih tožilcev vanjo.

Kar je po oceni poznavalcev razmer na tožilstvu najbolj zaskrbljujoče, je, da organizacijo zapuščajo tudi tožilci na prvi stopnji. S koprskega tožilstva naj bi tako v kratkem času odšla dva najbolj izkušena tožilca, je sklenila novinarka Jolanda Lebar.