Oba, tako Aleš Zalar kot Barbara Brezigar sta prepričana, da sta delovala pravilno. Foto: MMC RTV SLO
Oba, tako Aleš Zalar kot Barbara Brezigar sta prepričana, da sta delovala pravilno. Foto: MMC RTV SLO
Spor Brezigar – Zalar še traja

Poslanska skupina SDS-a se je za razpravo o političnih pritiskih na tožilstvo v okviru odbora za notranjo politiko DZ-ja odločila, ker je prepričana, da minister za pravosodje Aleš Zalar in njegova stranka LDS v povezavi z Zaresom nad generalno tožilko Barbaro Brezigar oziroma tožilstvom izvajata politične pritiske, je dejal predsednik odbora Vinko Gorenak, sicer SDS.

Gorenak: Bistvo je zadeva Baričevič
V povzetku dogajanja je Gorenak dejal, da naj bi se postopek odstavljanja generalne tožilke začel junija lani, na seji odbora za notranjo politiko, nadaljeval pa naj bi se z nadzorom pravosodnega ministrstva na ljubljanskem tožilstvu, ki se je sklenil z navodili za uporabo državnotožilskega reda. Razlog napadov na Brezigarjevo je bil tudi odstop Branke Zobec Hrastar, vodje specializiranega oddelka pri tožilstvu, bistvo vprašanja pa po Gorenakovem mnenju tiči v zadevi Baričevič.

SDS: Odide naj Zalar
Barbaro Brezigar želijo odstaviti, da bi preprečili razjasnitev afere Baričevič in jo pometli pod preprogo, je prepričan Gorenak. SDS zato ugotavlja, da je Zalar nezakonito posegel v neodvisnost tožilstva, in ga poziva k odstopu, če pa tega ne bo storil sam, pa bo odbor k razrešitvi Zalarja pozval premierja Boruta Pahorja.

Zalar: Ravnal sem v skladu s pristojnostmi
Minister Aleš Zalar je "odločno zavrnil podtikanja" o pritiskih na Brezigarjevo in dejal, da je ministrstvo v vseh omenjenih zadevah izvrševalo svoje pristojnosti. O nadzoru nad tožilstvom je dejal, da so, če se spisi predodeljujejo drugače, kot je določeno z zakonom in v državnotožilskem redu, to hujše nepravilnosti. Prakso ljubljanskega tožilstva pri sopodpisu pa je Zalar označil za "popolnoma sprevrženo, ki je bila zelo nevarna".

Brezigar: Ravnala sem zakonito
Barbara Brezigar je zatrdila, da je bilo njeno ravnanje v vseh zadevah zakonito in v skladu z ustavo, ter opozorila, da je rušenje avtoritete vodstva tožilske organizacije močno načelo zaupanje v tožilce.

Brezigarjeva je zatrdila, da je bilo njeno komuniciranje s policistom specializiranega oddelka na tožilstvu v zadevi Baričevič stvar informiranja, koordiniranja in posvetovanja, saj je bilo državno tožilstvo o zadevi pomanjkljivo obveščeno. "Ko je tožilec pomanjkljivo obveščen, je to resen problem," je dejala in izrazila zaskrbljenost "nad profesionalnostjo in (ne)pristranskostjo preiskovanja" zadeve. Na nujnost komuniciranja v tožilstvu sta opozorili tudi vodja skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala Branka Žgajnar in vrhovna tožilka Sonja Javor Pajenk. Pajenkova je dejala, da poseganje politike občutijo kot pritisk, kar je "povzročilo veliko škode, ki je še dolgo časa ne bo mogoče popraviti".

Zalokar Oražem: Opravljam delo poslanke
Poslanka Cveta Zalokar Oražem (Zares) je zavrnila očitke, da je šlo pri njenem poslanskem vprašanju za političen pritisk na tožilstvo. Vztrajala je, da je le opravljala svoje delo. Kot je znano, jo je zanimalo, zakaj je tožilstvo uvedlo preiskavo zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda, avtorja oddaje Resnica o Patrii.

Janša: Spolitizirana policija brez nadzora
Janez Janša
(SDS) pa je dejal, da koalicija z napadi na Brezigarjevo uničuje avtoriteto državnega tožilstva, s čimer je po njegovem mnenju oviran tudi nadzor nad policijo. Ta naj bi postala popolnoma spolitizirana in brez pravega nadzora s strani parlamenta, je dejal.

Odbor DZ-ja za notranje zadeve je sejo po slabih šestih urah prekinil, nadaljeval pa jo bo v najkrajšem mogočem času.

Spor Brezigar – Zalar še traja