Za zdaj torej ostajata na položaju tako minister za pravosodje kot generalna državna tožilka.

Na vprašanje, ali bi, ker mora v sporu med njim in generalno državno tožilko posredovati premier, lahko rekli, da ne obvladuje resorja, je pravosodni minister Aleš Zalar v Odmevih dejal, da ne gre za nikakršno arbitriranje, pač pa pravni postopek, ki je predviden z zakonom.

Zalar priznal, da ima odločitev o razrešitvi Brezigarjeve tudi politične posledice
Dejal je, da so obtožbe zoper Brezigarjevo podprte z resnimi kršitvami, kar se je pokazalo tudi na sestanku in informacije, ki so bile na sestanku pridobljene, ga le še utrjujejo v tem prepričanju. S premierjem Borutom Pahorjem se bosta na to temo najverjetneje sestala v ponedeljek, je dejal Zalar. Ob tem je opozoril, da se bo morala vlada, ne premier, odločiti o morebitnem odhodu generalne državne tožilke Barbare Brezigar, in priznal, da odločitev ni enostavna in ima tudi politične posledice.

Na vprašanje, ali odstopa od trdih besed, ki ji je dajal v preteklih dneh, in dopušča novo pojasnjevanje, je Zalar dejal, da je bil predvsem premier tisti, ki je potreboval pogovor, in dodal, da je bil pogovor potreben, iskren in odprt, ter se je dotaknil vseh konkretnih vprašanj. Obe tožilki sta po Zalarjevih besedah povedali, kar se je dogajalo. Na vprašanje, ali bo, če Barbara Brezigar ostane generalna državna tožilka, sam ostal pravosodni minister, pa je odvrnil, da te situacije ne želi izpostavljati kot "out-out" situacijo. Po njegovem gre za drugo vprašanje, če namreč funkcionar krši zakon, mora biti razrešen. Za visoke funkcionarje še posebej velja, da morajo spoštovati zakon in ustavo, je dejal in dodal, da to še ne pomeni, da ne more biti več tožilec, ampak ostane v organizaciji, le voditi je ne more več.

Zalar: Brezigarjeva zavračala vsakršno sodelovanje
O prihodnjem sodelovanju z generalno državno tožilko, če ostane na položaju, je Zalar dejal, da bo to zelo težko, takšno pa je bilo tudi v zadnjem času, saj je Barbara Brezigar po njegovih besedah zavračala vsakršno sodelovanje. Tudi v zadnjem primeru ni želela ministrstvu posredovati odstopne izjave tožilke Zobec Hrastarjeve, ki je povedala, da se je generalna državna tožilka vmešavala v njen proces odločanja. Zalar je poudaril, da se je to vleklo že nekaj časa, minister, ki je odgovoren tudi za delo tožilstva, pa mora imeti na drugi strani sogovornika, ki je sposoben komunicirati.

Ob tem je poudaril, da dvomi, da je možno, da oba ostaneta. Na vprašanje, ali umazanega perila ni bilo mogoče prati od znotraj, pa je Zalar odgovoril, da bi bilo to mogoče, če bi imeli nekoliko drugačno ureditev, če generalnega državnega tožilca ne bi predlagala vlada in potrdil parlament. "Tako je vsak postopek političen," in to je eden od razlogov, da bo minister kmalu predlagal spremembo zakona o državnem tožilstvu, da se bo politika umaknila iz tega procesa, podobno kot je urejeno imenovanje predsednikov sodišč, ki jih zdaj imenuje sodni svet. Priznal je, da postopek zagotovo politizacija, saj je politično telo tisto, ki odloča o tem, ali je zakon kršen ali ne, kar mora biti razlog za razrešitev. Vzrok pa vidi tudi v zakonodaji, kjer ima državni zbor veliko težo pri imenovanju precejšnjega števila visokih funkcionarjev. Zalar pričakuje, da se bodo zadeve prihodnji teden razjasnile, v torek je med drugim tudi seja parlamentarnega odbora za notranjo politiko, katerega tema bo državno tožilstvo in "diskucija se bo spet preselila na politični parket."

O Brezigarjevi le še Pahor in Zalar
Po sestanku sta bila na tiskovni koferenci navzoča le minister Zalar in generalna državna tožilka Brezigarjeva, medtem ko premierja Pahorja ni bilo. Zalar je znova poudaril, da je bil sestanek namenjen razčiščevanju odprtih vprašanj; po njegovih besedah je bil koristen, saj imajo zdaj več informacij za nadaljnje odločitve. Kdaj bodo sprejeli kakršno koli odločitev, še ne vedo. Brezigarjeva pa je povedala, da se bodo pogovori še nadaljevali, je za MMC sporočila novinarka TV Slovenija Nina Mrzlikar.

Generalna državna tožilka je izrazila zadovoljstvo, da je lahko predsednika vlade natančno informirala o dogajanju in njenih pristojnostih. Računa, da se bodo nastale težave rešile v korist "državnotožilskega položaja".

Napovedano je bilo sicer, da bodo na sestanku ministra Aleša Zalarja, vrhovne državne tožilke Barbare Brezigar in višje tožilke, nekdanje vodje specializiranega oddelka, Branke Zobec Hrastar preverili vsa dejstva in se nato odločili, kako bodo ukrepali. Tako je v četrtek dejal premier Pahor, organizator sestanka.

Govorili so namreč o tem, ali je Brezigarjeva s telefonskim klicem policistu iz specializiranega oddelka v resnici prekoračila svoja pooblastila in, kot trdi Zalar, ravnala nezakonito ter neustavno. Zobec Hrastarjeva je tako ravnanje Brezigarjeve označila za nenavadno, ga razumela kot nezaupnico in zato odstopila z mesta vodje.

Minister in tožilka ostajata vsak pri svojem
Zalar in Brezigarjeva pred sestankom ostajata vsak na svojem bregu - minister je namreč prepričan, da je Brezigarjeva ravnala nezakonito in neustavno, da je prekoračila svoja pooblastila ter posegla v samostojnost tožilskega dela, ko je po ministrovih besedah mimo višje tožilke komunicirala s policistom. Brezigarjeva trdi, da njen telefonski klic ni bil nič drugega kot svetovanje in informiranje o odmevni zadevi, do česar je kot generalna državna tožilka upravičena. Torej po njenem mnenju ni šlo za kršitev nobenega zakona.

Beseda tudi Zobec Hrastarjevi
Priložnost povedati svoje je dobila tudi Branka Zobec Hrastar, ki je po poslani odstopni izjavi molčala. Je pa v omenjenem pismu zapisala, da je tak poseg Brezigarjeve razumela kot nezaupanje v njeno strokovno delo in vodenje specializiranega oddelka. Zobec Hrastarjeva trdi, da je Brezigarjeva policista klicala brez njene vednosti, Brezigarjeva pa pojasnjuje, da je za njen klic vedela vsaj vodja posebne skupine tožilcev Blanka Žgajnar, pa tudi Zobec Hrastarjeva.

Pahor: Razrešitev bi morala biti dobro utemeljena
Ko bodo znana vsa dejstva, je v četrtek še dejal Pahor, se bomo lahko pogovarjali o morebitni razrešitvi Brezigarjeve, za katero se zavzemata minister Zalar in celotni LDS. Pahor pa opozarja, da bi morala biti morebitna razrešitev še posebej dobro utemeljena, saj ne želi, da bi se v javnosti ustvaril vtis, da je bila Brezigarjeva razrešena iz političnih razlogov.

Taka mnenja se sicer v javnosti že nakazujejo, saj je predsednik SDS-a Janez Janša že dejal, da bi morebitna razrešitev Brezigarjeve pomenila uvedbo policijske države.