Povod za poročilo zagovornika načela enakosti je primer gibalno oviranega devetošolca, ki se je želel vpisati na eno od ljubljanskih gimnazij, a šola zanj ni bila prostorsko dostopna. Mladim se zaradi pomanjkljive opremljenosti šol tako zapirajo vrata do boljšega življenja.

In kaj je razlog, da je le četrtina srednjih šol pri nas polno dostopnih gibalno oviranim? "Največkrat so navajale, da nimajo denarja. Stavbe so starejše, zaščitene in rabijo več sredstev za prilagoditev," pojasni, Matevž Kokol, svetovalec zagovornika načela enakosti.

Ocena ministrstva za izobraževanje je, da bi za ureditev srednjih šol potrebovali približno 20 milijonov evrov. "V predlogu proračuna za leto 2023/24 ta sredstva po do zdaj znanih podatkih niso zagotovljena. Zagotovljen je milijon evrov v letu 2023 in milijon v letu 2024." pojasni Mira Koren Mlačnik z ministrstva za izobraževanje.

Lastniki objektov v javni rabi imajo sicer še tri leta časa za prilagoditev dostopa stavb gibalno oviranim. "Močno upam, da bo državi do leta 2025 uspelo, ampak po mojih izkušnjah ji ne bo," je dejal predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. Ne gre le za to, da bodo šole postale dostopne gibalno oviranim dijakom, klančine uporabljajo starši z otroškimi vozički ter gibalno ovirani učitelji in starši. "Ko sem bil sam starš na invalidskem vozičku, sem poznal že vse klopce v parku v okolici šole, kamor sem hodil na govorilne ure," opisuje Kastelic.

Zakonodaja sicer govori o ureditvi dostopa gibalno oviranim v objektih v javni rabi, ki pa niso le šole temveč tudi hoteli, trgovine, restavracije ... Gre za zakon s 15-letnim prehodnim obdobjem, ki se izteče čez tri leta. Toda zakonodaja posledic ne opredeli, pojasni Georgi Bangiev z ministrstva za okolje in prostor. "Zakon določa rok, ne opredeli pa posledic, kaj se zgodi, če rok ni izpolnjen." Poleg tega se postavlja vprašanje, kdo bo preverjal ali so objekti prilagojeni. Na ministrstvu niso prepričani, da je za to pristojen gradbeni inšpektor.