V zadnjih tednih je direkcija za ceste zadržala izvajanje nekaterih opravil, da bi lahko do prejema potrebnih sredstev poravnavala nujne obveznosti. Samo za vzdrževanje cest, torej za to, da bi preprečili nadaljnje propadanje cest in da bi ohranjali obstoječe stanje, direkcija na letni ravni potrebuje 150 milijonov evrov. V letošnjem proračunu za investicije niso imeli zagotovljenih nobenih sredstev, razen za projekte, ki so v vrednosti 85 odstotkov financirani z evropskimi sredstvi, za vse preostale dejavnosti pa so imeli na voljo približno 60 milijonov evrov.

Direkcija za ceste je zato že večkrat opozorila, da potrebuje manjkajočih 70 milijonov evrov. Zdaj so poskusili določena opravila, kjer je to mogoče, časovno zamakniti na poznejši čas - na primer krpanje, čiščenje jarkov in košnjo trave. A direkcija ob tem opozarja, da bo odložena opravila vseeno treba opraviti pred začetkom izvajanja zimske službe. Če udarnih jam oz. dotrajanih vozišč ne bodo mogli sanirati do zime, bodo ta vozišča v času zimskih mesecev zaradi zmrzlinskih poškodb povsem propadla.

Ministrstvo bi moralo zagotoviti denar
Za vzdrževanje cest je denar po njihovih besedah dolžno zagotoviti ministrstvo za infrastrukturo in prostor. "V skladu s tem vso zakonsko odgovornost za posledice nosijo tisti, ki v šestih mesecih niso bili sposobni zagotoviti osnovnih podlag za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in varstva državnih cest. Morebitne tožbene zahtevke bo treba nasloviti nanje, ki so osebno odgovorni za nastalo stanje," so zapisali.

Direkcija za ceste upravlja skoraj 6.000 kilometrov glavnih in regionalnih cest, zaradi nižanja proračunskih sredstev in posledično nezadostnih vlaganj v ceste pa je odstotek tistih, ki so v ustreznem stanju, iz leta v leto nižji. Ustreznih je tako le še 27 odstotkov državnih cest, torej vsaka četrta.

Odhajajoči minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je pred kratkim predlagal, da bi sredstva, ki so namenjena izključno za pripravo državnih prostorskih načrtov in nakup zemljišč, letos namenili za vzdrževanje državnih cest, a vlada predloga zakona, ki mu vodstvo Darsa močno nasprotuje, še ni potrdila.

Bodo vlakovodje le razbremenili?
Je pa vlada zagotovila, da bodo potrebna sredstva dobile Slovenske železnice. Odpravo posledic škode, ki jo je povzročil žled, 40 milijonov evrov, bo krilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, je generalni direktor SŽ-ja Dušan Mes potrdil za Radio Slovenija.

Se pa se ob povečanem tovornem prometu na primorski progi pojavljajo tudi namigi, da so vlakovodje zaradi nemogočih urnikov preobremenjeni. Dušan Mes ne zanika, da bi lahko izjemno zahtevno delo na primorski progi obravnavali kot izredne razmere, odločitev vlade, da začne sanacijo, pa bo pomenila tudi, da se bodo določeni profili zaposlenih razbremenili.