Slovenija s svojim lesom ravna zelo mačehovsko, saj ga večina po nizki ceni konča v Avstriji. Država pa od tega pobere le drobiž.

Narava je Slovenkam in Slovencem podarila na tisoče hektarjev prvovrstnega gozda, ki so ga generacije naših prednikov skrbno vzdrževale in s tem povečevale edino strateško surovino, ki jo imamo.

Toda po osamosvojitvi si je to bogastvo skupina posameznikov s pomočjo državnih uradnikov in nezainteresirane civilne družbe dobesedno prisvojila, so ugotavljali ustvarjalci oddaje Pogledi Slovenije, ki je potekala v idiličnem okolju prvega muzeja slovenskih kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.

Tako Računsko sodišče kot Komisija za preprečevanje korupcije sta v preteklosti opozorila na številne nepravilnosti in tudi znake korupcije pri oddaji gozdov koncesionarjem, gozdnim gospodarstvom, ki jih obvladuje peščica posameznikov, ki so bili tudi sami v preteklosti nadzorniki Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG) RS, ki izdaja koncesije.

Računsko sodišče in protikorupcijska komisija sta opozarjala, da se les ne prodaja na javnih dražbah oziroma jih SKZG od koncesionarjev ne zahteva. Koncesionarji les neposredno prodajajo sami, država pa od iztržka na račun koncesnine dobi le drobiž.

Večina zaslužka s prodajo lesa tako ostaja peščici posameznikov, ki lastniško obvladujejo gozdna gospodarstva, ki imajo državno koncesijo. Protikorupcijska komisija je denimo ugotovila, da bi morala biti iztrženost štirikrat večja, koncesionarji pa so prišli do velikih premoženjskih koristi.

Dražbe menda niso učinkovite
Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Irena Šinko je to stanje opravičevala z dejstvom, da če se ne bi lesa prodalo na dražbah, SKZG nima možnosti za njegovo poznejšo prodajo. Na prvi poskusni javni dražbi tako ni bilo dražiteljev. Kar so nekateri označili za manipulacijo, saj naj bi bile izklicne cene lesa previsoke.

Kmetijski minister Franc Bogovič je povedal, da je zahteval preglede vseh koncesij. "Nepravilno stanje je treba urediti z novim zakonom o gozdovih," je povedal Bogovič. Koncesionarji pa na drugi strani trdijo, da so državni donosi z lesom primerljivi praktično v vseh srednjeevropskih državah.

Direktor podjetja Lip Bled Alojz Burja je razkril, da njegovo podjetje potrebuje 100.000 kubičnih metrov lesa iglavcev, 70.000 pa jih nažagajo sami. Drugo pa kupijo kot polizdelke. Vendar zaradi agresivnosti avstrijskih žag ne dobijo dovolj hlodovine. Les slabše kakovosti zato kupujejo tudi na Slovaškem, Rusiji … Ob tem je opozoril, da niso v enakem položaju kot nekateri drugi proizvajalci, ki so v lasti koncesionarjev. Ti imajo na voljo cenejši koncesijski les, sami pa ga kupujejo na prostem trgu.

Les kot slovenski Apple
V Sloveniji je premalo delovnih mest v lesni industriji, prav tako pa tudi slabo trži svoje lesne izdelke, čeprav bi lesna industrija lahko omogočila razvojni preboj in v današnjih časih hiter izhod iz gospodarske krize. Avstrija tako na primer na leto v lesni verigi ustvari neverjetnih 12 milijard evrov prometa in zaposluje 300.000 ljudi. Prihodki lesne verige bodo drugo leto že prehiteli prihodke od turizma.

Slovenija pa še vedno išče svoj "Apple", čeprav nam visoka tehnologija dobesedno leži pred očmi. Slovenija bo po avstrijskem vzoru kmalu dobila lesno cono, kjer bo zbrana celotna lesnopredelovalna veriga, v Šentrupertu, podobne regionalne cone pa bi potrebovali po vsej Sloveniji.

Biolog Franc Pohleven z oddelka za lesarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti je povedal, da v Sloveniji zanemarjamo uporabo lesa pri visokih tehnologijah in pri tovrstnih izdelkih. Les po Pohlevnovih besedah v glavnem le kurimo in posledica je propad lesne industrije. S tehnološko obdelavo lesa pa lahko danes nadomestimo vse gradbene surovine. Lahko ga celo utekočinimo in iz njega naredimo plastiko, karbonska in nanovlakna.

Lenka Kavčič z visoke šole za dizajn pa je povedala, da imamo v Sloveniji dovolj dobre oblikovalce, ki pa niso prepoznavni. Na drugi strani pa tudi več nimamo pohištvene industrije, kot smo jo imeli v prejšnjem stoletju, kjer je oblikovanje bistvenega pomena.

Direktor podjetja Lip Bled Burja je poudaril, da ima pohištvena industrija težave, ker ni prodajnih poti. Večino prodajajo tuji trgovci, ki zahtevajo nizke cene. Minister za kmetijstvo Bogovič pa je ob koncu poudaril, da je lesarstvo treb vrniti nazaj na nivo strateške panoge.

G. C.