Kljub zapletenemu vprašanju in ognjeviti referendumski kampanji so volivci (tesno) podprli arbitražni sporazum. Za je glasovalo 51,54 odstotka tistih, ki so se udeležili volitev, proti pa 48,46 odstotka volivcev.
Arbitražni sporazum v prvem členu določa:
Arbitražno sodišče določi:
(a) potek meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na kopnem in morju;
(b) stik Slovenije z odprtim morjem;
(c) režim za uporabo ustreznih morskih območij.
Celoten arbitražni sporazum si lahko preberete tukaj.
Pahor: Po arbitraži bomo imeli stik z odprtim morjem
Premier Borut Pahor se je moral po podpisu arbitražnega sporazuma spoprijemati z očitki nasprotnikov sporazuma, da ta ne bo omogočil stika Slovenije z odprtim morjem. Pahor je očitke zavračal in večkrat zatrdil, da arbitražni sporazum določa, da mora arbitražno sodišče določiti stik Slovenije z odprtim morjem. "Po arbitraži bomo imeli stik z odprtim morjem in ne samo služnostne poti." Nasprotniki arbitražnega sporazuma, predvsem prvak SDS-a Janez Janša, pa so po drugi strani poudarjali, da stik lahko pomeni kar koli. Janša je večkrat ponovil, da bo s sprejetjem arbitražnega sporazuma Slovenija izgubila odprto morje, "ker sporazum ni v skladu z zdajšnjo slovensko zakonodajo, pa bo povzročeno protiustavno stanje".
A Slovenija je, kot kaže, imela (in ga še ima) plan B, o katerem pa nihče ni želel na glas govoriti. Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je na eni izmed predreferendumskih novinarskih konferenc pojasnil, da "če Sloveniji arbitražni sporazum ne določi stika z odprtim morjem, obstaja možnost zahteve po razveljavitvi odločitve pred Meddržavnim sodiščem v Haagu". "Razveljavitev odločitve bi lahko zahtevali, če bi presodili, da arbitražno sodišče ni ravnalo v skladu z mandatom, ki ga je dobilo od obeh strank."
Klepeti z glavnimi akterji referendumske kampanje:
Zmago Jelinčič (SNS)
Radovan Žerjav (SLS)
Ljudmila Novak (NSi)
Andrej Šiško (Hervardi)
Katarina Kresal (LDS)
Patrick Vlačič (SD)
Pavel Gantar (Zares)
Darko Kranjc (SMS- Zeleni)
Janez Janša (SDS)
Janša predlagal meddržavno pogodbo, odločanje tretje osebe ali mednarodno arbitražo
Kot alternativo arbitražnemu sporazumu je Janša ponujal tri različne predloge: predlog meddržavne pogodbe po vzoru sporazuma Drnovšek-Račan, ponudbo Hrvaški, da odločanje o odprtih vprašanjih prepustimo tretji osebi, in predlog sporazuma, v katerem bi se meja deloma prepustila v presojo mednarodnim arbitrom, a tako, "da ključne pravice, ki jih imamo Slovenci, ne bi bile pod vprašajem".
Prometni minister Patrick Vlačič (SD) se je na Janševe predloge odzval z besedami: "Zanimivo, da je Janša zdaj velik zagovornik sporazuma Drnovšek-Račan." "Je pa prav on tisti, ki je od tega sporazuma odstopil." Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal (LDS) pa je dodala, da bo z arbitražnim sporazumom popravljena škoda, ki je bila storjena s tem, ko se je Janša odpovedal sporazumu Drnovšek-Račan.
SLS in SNS za mednarodno konferenco o Jugoslaviji
Svoje predloge za rešitev mejnega vprašanja sta imeli tudi drugi dve opozicijski stranki. Predsednik SLS-a Radovan Žerjav je predlagal, "da bi v prvem koraku zavrnili arbitražni sporazum, poenotili slovensko politiko, zahtevali od Hrvaške, da se umakne z zasedenih ozemelj in morja in potem organizirali konferenco o Jugoslaviji ali mirovno konferenco, na kateri bomo razrešili vse spore, ki jih imamo s Hrvaško, ne samo mejni spor, pač pa tudi spor o NLB-ju, JEK-u, in tudi vse preostale spore na Zahodnem Balkanu". Podobno je menil tudi prvak SNS-a Zmago Jelinčič, ki je namesto arbitražnega sporazuma predlagal mirovno konferenco o nekdanji Jugoslaviji, kjer bi se razpravljalo tako o mejnih vprašanjih kot tudi o nasledstvu Jadranskega morja. To konferenco bi morala organizirati mednarodna skupnost – Združeni narodi, EU in nekaj velesil.
Nasprotniki arbitražnega sporazuma so tik pred referendumom zahtevali izredno sejo državnega zbora, češ da so se v zvezi z arbitražnim sporazumom pojavile nove okoliščine. Slovenija naj bi ob podpisu arbitražnega sporazuma privolila v to, da lahko Hrvaška o svojih stališčih v enostranski izjavi obvesti švedsko predsedstvo EU-ja in ZDA. Skupno obveščanje Slovenije in Hrvaške o hrvaški enostranski izjavi sta morala zanikati tako švedska veleposlanica v Sloveniji Inger Ultvedt kot tudi ameriško veleposlaništvo. Predsednik DZ-ja Pavel Gantar (Zares) je o enostranski hrvaški izjavi dejal, da Hrvaška "z njo na zanimiv način pritrjuje vsem tistim, ki trdijo, da arbitražni sporazum omogoča, da Slovenija dobi teritorialni stik z mednarodnimi vodami".
Sancinova: 'Junction' omogoča uresničitev nacionalnih interesov
Enotnega mnenja o arbitražnem sporazumu niso imeli niti pravniki. Marka Pavliho je motila nedorečenost izraza stik in negotova izvršitev morebitne arbitražne odločbe. Dejal je, da je sporno, da "bosta kopenska in morska meja določeni le z uporabo pravil in načel mednarodnega prava, odločitev pa ne bo vezana na pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov". "Namesto stik Slovenije z odprtim morjem bi moralo biti teritorialni stik ali teritorialni dostop do odprtega morja." Vasilka Sancin je po drugi strani pojasnjevala, da 'junction' "omogoča uresničitev nacionalnih interesov glede meje na morju". "Stik Slovenije z odprtim morjem je lahko le teritorialni, saj se Slovenija konča na mejah teritorialnega morja," je poudarila Sancinova in znova spomnila tudi na mednarodno sodno prakso, da še nobena država ni bila odrezana od odprtega morja. Miha Pogačnik pa je poudarjal, da je "arbitražni sporazum je v nasprotju z zakonom o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu iz leta 2005". Ministrstvo za zunanje zadeve se je na izjavo odzvalo z besedami, "da arbitražni sporazum vsebuje tudi navedbo, da bosta pogodbenici v šestih mesecih po razglasitvi arbitražne odločbe spremenili veljavne predpise, če bo to potrebno".
Kaj sledi?
Po novembrski izmenjavi diplomatskih not obe državi zdaj čaka izbira arbitrov. Hrvaška naj bi prihodnje leto podpisala pristopno pogodbo k Evropski uniji, s tem pa bodo začeli teči vsi roki iz arbitražnega sporazuma. To pomeni, da bosta morali državi v 15 dneh imenovati tri skupne arbitre, v prihodnjih 15 dneh pa še vsaka svojega nacionalnega arbitra. En mesec po podpisu pristopne pogodbe Hvaške k EU-ju je tudi čas, da se državi dogovorita o morebitnem konkretnem predmetu spora. Če dogovora ne bo, bo arbitražnemu sodišču vsaka država predložila svoje zahteve. Eno leto po podpisu pristopne pogodbe državi sodišču predložita tudi pisni memorandum, vse nadaljnje roke pa bo razpisovalo arbitražno sodišče. Slovenija bo morala v kratkem imenovati tudi svojega predstavnika oziroma agenta na arbitražnem sodišču, njegova naloga pa bo komunicirati s sodiščem in drugo stranjo glede pravnoprocesnih pravil in koordinacija celotne slovenske ekipe, ki bo pripravila zagovor. Hrvaška je svojo agentko že imenovala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje