Razvpita smrt zdravnika Saše Baričeviča je kot vihar zajela slovensko medijsko prizorišče v prvih mesecih iztekajočega se leta 2010. Primer je v svoje roke prevzel tudi specializirani oddelek tožilstva v skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki ga je vodila višja tožilka Branka Zobec Hrastar.
Kot vodja specializiranega oddelka je bila odgovorna za preiskovanje kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili osumljeni policisti. V konkretnem primeru je preiskovala, ali je fotografijo s prizorišča tragedije Baričevič v javnost posredoval eden izmed policistov.
Vendar na tem mestu ni zdržala, saj je kmalu po začetku afere Baričevič odstopila z mesta vodje specializiranega oddelka. Razlog? Spor s šefico in vodjo državnega tožilstva Barbaro Brezigar. Nesoglasja z Brezigarjevo so se sicer vlekla že dalj časa, vendar so v polnosti prišla na plan, ko je prva državna tožilka, tako je trdila Zobec Hrastarjeva, zlorabila preiskovalce, pri čemer pa ona ni želela sodelovati.
Brezigarjeva je, brez njene vednosti, policistu specializiranega oddelka po telefonu dajala navodila, na podlagi katerih kaznivih dejanj, ta so bila drugačna od tistih, ki jih je preiskovala Zobec Hrastarjeva, naj vodi preiskovanje primera. To je bil tudi povod za napoved odstopa Zobec Hrastarjeve z mesta vodje posebne skupine tožilcev.
Zalar stopil za Zobec Hrastarjevo
Ravnanje Brezigarjeve je močno razburilo tudi koalicijske stranke, konkretno LDS in Zares. Minister za pravosodje Aleš Zalar je ob odstopu Branke Zobec Hrastar z mesta vodje specializiranega oddelka Brezigarjevi očital kršenje zakonodaje in ustave. Te kršitve naj bi bile celo tako hude, da je v pismu premierju Borutu Pahorju sporočil, da bi bile lahko povod za njeno razrešitev. Pozneje je za interpretacijo členov zakona, ki opredeljujejo odstavitev šefice tožilcev, zaprosil tudi ustavno sodišče.
Pravni strokovnjaki so sicer izrazili dvom o nekaterih Zalarjevih obtožbah in opozarjali, da bi morali biti razlogi za odstavitev Brezigarjeve strokovni, in ne politični.
Spor med Zalarjem in Brezigarjevo se je namreč začel že lani s pregonom finskega novinarja Magnusa Berglunda zaradi žaljive obdolžitve nekdanjega premierja Janeza Janše v oddaji finske televizije Resnica o Patrii. Ker je ljubljanska tožilka takrat presodila, da novinarja ni mogoče preganjati v Sloveniji, ji je vodstvo tožilstva odvzelo primer in pregon sprožilo.
Ministrstvo je zaradi tega sprožilo nadzor ljubljanskega tožilstva (tudi tu se je med ministrom in prvo tožilko iskrilo) in odkrilo več pomanjkljivosti oz. nepravilnosti, posledica pa je bila izdaja navodil za uporabo državnotožilskega reda, ki jih je Brezigarjeva trikrat zavrnila, minister Zalar pa je nato odločil, da bodo ta navodila obvezna.
Zadeva z Zobec Hrastarjevo in Brezigarjevo je postajala politično vse bolj vroča, tako da so zaradi dejanj prve tožilke v LDS-u in Zaresu začeli celo groziti z izstopom iz vlade. Trenja naj bi pomiril razvpiti sestanek med Brezigarjevo, Zobec Hrastarjevo, Pahorjem in Zalarjem. Sestanek sicer ni prinesel odločitve o usodi Barbare Brezigar, ta pa je po sestanku v izjavi izrazila zadovoljstvo, da je lahko predsednika vlade "natančno informirala o dogajanju in njenih pristojnosti".
Nezadovoljstvo LDS-a
Vendar to še zdaleč ni pomirilo razvnetih političnih duhov. Premierja Pahorja Zalarjevi argumenti namreč niso prepričali in je trdno podprl Brezigarjevo na njeni funkciji. Še več, to je storil v telefonskem pogovoru z generalno tožilko, brez Zalarjeve vednosti.
To je tako razbesnelo koalicijsko LDS, da se je kmalu sestal vrh stranke na mitingu na Brdu pri Kranju, kjer so ves dan premlevali nadaljnje vztrajanje v koaliciji. Vse se je končalo s postavitvijo treh ultimatov premierju, med katerimi je bilo tudi javno razkritje magnetograma z zgoraj omenjenega sestanka, in z obstankom LDS-a v koaliciji.
Janša med obtoženimi, ponovno je frčalo perje
S poletjem so prišle na plan nove podrobnosti o nakupu oklepnikov patria. V medije je namreč pricurljala novica, da se je med obtoženimi prejemanja podkupnine znašel tudi Janez Janša. Predkazenski postopek v zadevi Patria je vodila Zobec Hrastarjeva in jeseni je ponovno izbruhnil spor med Zalarjem in Brezigarjevo.
Čemu tokrat? V javnost so konec oktobra neuradno prišle informacije, da je Brezigarjeva odredila vpogled v spis Zobec Hrastarjeve, povezan z afero Patria. To pa je bila nova municija za Zalarjeve topove, ki je od Brezigarjeve nemudoma zahteval pojasnila.

Generalna državna tožilka vpogleda v spis najprej ni želela potrditi, a je čez nekaj dni v odgovoru ministru le priznala, da se je to zgodilo. Vendar je dodala, da je nadzor opravila vrhovna državna tožilka Sanja Javor Pajenk, ki je sicer vodja oddelka za državnotožilski strokovni nadzor, in da je vpogled povsem v skladu z njenimi pristojnostmi.

Za to naj bi se odločila na podlagi poročanja medijev, da je bil del spisa spremenjen, ne da bi bilo o tem obveščeno vrhovno državno tožilstvo. Javor Pajenkova je zato od Zobec Hrastarjeve zahtevala nove podatke. Mediji so ob tem ves čas poudarjali, da do vpogleda brez odobritve Brezigarjeve ni moglo priti. Ta je sicer ves čas zanikala, da je odredila vpogled v spis, da je vanj pogledala oziroma bila seznanjena z njegovo vsebino.
Nezadovoljivi Zalar
Pravosodni minister tudi tokrat ni bil zadovoljen z njenimi odgovori in je zato od nje še enkrat zahteval pojasnila. Ta je tudi dobil, vmes pa se je zgodil tudi zgodovinski obisk Pahorja in Zalarja na vrhovnem državnem tožilstvu ter slaven Zalarjev "ščebet" na Twitterju, da bo potrebno kmalu najti novega prvega tožilca.

Nekaj tednov pozneje je Barbara Brezigar ponovno odgovorila Zalarju, in sicer je ponovila, da je bil vpogled zakonit, priznala je le, da se je zmotila pri opredelitvi pravne podlage za vpogled, ki jo je navedla prvič.

Orkan Masleša
Hkrati z dogajanjem okoli vpogledov v tožilske spise se je za Zalarja odprla še ena fronta. Tokrat se je v središču novega medijskega viharja znašel edini kandidat za vrhovnega sodnika Branko Masleša. Ustavni sodnik Jan Zobec ga je namreč obtožil, da se je navduševal nad usmrtitvijo vzhodnoevropskega prebežnika čez jugoslovansko mejo v Italijo ter simpatizerstva z JLA.

Vnelo se je zagreto medijsko obračunavanje med opozicijo in koalicijo. Ta je Masleši napovedala podporo, medtem ko so v opoziciji že takoj napovedali, da ga na mesto prvega vrhovnega sodnika ne bodo potrdili. Zalar je vse očitke vztrajno zavračal, rekoč da ob pregledu arhivskih spisov ni ugotovil ničesar nezakonitega, in na koncu je bil Masleša potrjen na omenjeno funkcijo.

Zaton ene največjih afer
Med vsem tem poznojesenskim dogajanjem pa je zastarala tudi ena izmed največjih finančnih afer Satex. Četverica obtoženih v omenjeni aferi, med katerimi so nekdanji uslužbenec NKBM-a Borut Rataj, menedžerja družbe Satex Štefan Poštrak in Mladen Kerin ter nekdanji notar Tomislav Ajdič, naj bi si od začetka leta 1995 do jeseni 1996 prek 944 različnih posojil od NKBM-a pridobila za okoli 11 milijonov današnjih evrov protipravne premoženjske koristi.
Vsi so bili za očitana kazniva dejanja leta 2005 že pravnomočno obsojeni na zaporne kazni, a je vrhovno sodišče sodbo novembra 2008 razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. Zadeva pa je nato v dveletnem zastaralnem roku tudi zastarala.

Vrhovnemu sodišču je bila nato naložena naloga, naj pregleda, ali so bili sprejeti ustrezni ukrepi, da do zastaranja ne pride. Tožilstvo je ob tem zavračalo očitke, da je zadeva propadla zaradi njihovega dela, saj je tožilka zadevo pripeljala do pravnomočne obsodbe. Pred dnevi je mariborska okrožna državna tožilka v tej zadevi predlagala tudi presojo ustavnosti dela kazenskega zakonika, ki v omenjenem primeru skrajšuje zastaralni rok. Zgodba se torej nadaljuje v novo leto.