Kot je poudaril Pahor, so rezultati njegovega današnjega obiska le-tega povsem upravičili. Dogovorili so se, da se zaradi odprtih vprašanj pri oblikovanju novega zakona o državnem tožilstvu obe strani večkrat srečata, in sicer tolikokrat, dokler bodo takšna srečanja prinašala rezultate in najbolj kakovostne zakonske rešitve, je dejal premier. Pri tem imajo skupni interes, kar je učinkovitejši pregon organiziranega kriminala, kot je bil do zdaj. "Zaupanje v pravno državo bomo okrepili samo toliko, kolikor bo elementarnega zaupanja, da delamo v skupno dobro," je prepričan premier.

Dodal je še, da je od Brezigarjeve zahteval tudi odgovor na vprašanje, ali je bila kdaj izpostavljena kakšnim političnim pritiskom, in dodal, da se je sam vedno, ko je poklical njeno pisarno, pred pogovorom z njo pozanimal, ali generalna tožilka klic razume kot pritisk nanjo.
Brezigar: Nimam utvar, da ne bo pritiskov
Brezigarjeva je dejala, da so politični pritiski na delo tožilcev stalnica. Kot je poudarila, si noben tožilec ne dela utvar, da njegovo delo ne bo izpostavljeno pritiskom. Na vprašanje MMC-ja, ali razume Zalarjevo sporočilo prek Twitterja, da bo treba začeti iskati novega prvega tožilca, kot pritisk nanjo, Brezigarjeva ni želela odgovoriti.
Po njenih besedah so želeli predsednika vlade zlasti seznaniti z bistvenimi pripombami na predlog zakona o državnem tožilstvu, v katerem jih zlasti skrbita organiziranost in delo posebne skupine za pregon organiziranega kriminala. "Vesela sem bila, ko sem slišala, da je ministrstvo del naših pripomb, ki smo jih imeli že od samega začetka, upoštevalo. Predsedniku vlade smo želeli sporočiti, kako pomembno je za pravno državo to, da tožilstvo ostane povsem neodvisno," je dejala Brezigarjeva.
Na vprašanje, ali bo odgovorila ministru Zalarju na vprašanja, povezana z vpogledom v spis tožilke Branke Zobec Hrastar, je prva tožilka odvrnila, da zagotovo bo, vendar ji čas tega do zdaj ni dopuščal. Pojasnila je, da ima zakonske pristojnosti za odrejanje nadzora. "Nikoli pa se ne odločam o tem, ali bom odredila nadzor, na podlagi tega, kdo je tožilec, kdo je obdolženec, kdo je osumljenec. Nadzor je namenjen temu, da se stvari preverijo in odpravijo morebitne napake. Nadzorov je bilo v mojem in prejšnjih mandatih več, vendar o tem nismo nikoli obveščali javnosti, saj nadzori niso namenjeni obračunavanju v javnosti," je še dejala.
Posebna skupina bo svoje tožilstvo
Po mnenju pravosodnega ministra Aleša Zalarja bodo nekatere nove zakonske rešitve, kot je, na primer, povečanje pristojnosti tožilcev, povečale zaupanja javnosti v kazensko pravosodje. Pri tem je poudaril, da morajo biti vse spremembe kazenskega pravosodja dobro premišljene, imeti pa morajo tudi visoko stopnjo strokovnega konsenza. Predvideno je tudi, da bo posebna skupina tožilcev postala novo, 12. okrožno državno tožilstvo z 21 zaposlenimi, medtem ko zdaj v njej deluje le šest tožilcev. Prav tako bo tožilstvo ostalo samostojen pravosodni organ, je zatrdil Zalar.
Dotaknil pa se je tudi neplačevanja prispevkov. Vlada je namreč sprejela sklepe, da se zakonske možnosti, ki dopuščajo njihovo neplačevanje, odstranijo. Te rešitve najbrž ne bodo veljale za nazaj, ampak bodo tožilci samostojno presojali, ali imajo posamezni primeri elemente kaznivih dejanj.