V prvem krogu lokalnih volitev 10. oktobra je novoizvoljenega župana dobilo 134 od 210 slovenskih občin, volilna udeležba pa je bila 50,98-odstotna, kar pomeni, da je glasovalo 834.175 ljudi.

V drugem krogu, dva tedna kasneje, je bila volilna udeležba 48,81-odstotna. Glasovalo je 304.718 volilnih upravičencev.

Skupaj se je za županska mesta potegovalo 926 kandidatov, najstarejši kandidat je imel 73, najmlajši pa 20 let. Med 208 izvoljenimi kandidati za župana je bilo le deset žensk. 23 občin je imelo le enega županskega kandidata.

Kar 26.418 kandidatov pa se je potegovalo za mesta v občinskih svetih.

Obenem so volivci izbirali tudi člane četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti, ponekod tudi predstavnike narodnostnih in romskih skupnosti.

Za župane so se potegovali tudi številni poslanci. 16 je bilo takih, ki jim je uspelo že v prvem krogu, dvema pa v drugem.

Janković, Kangler in Šrot z novim mandatom
Slovenske mestne občine so zaznamovali uspehi starih županov, saj so se Ljubljančani znova odločili zaupati Zoranu Jankoviću, Mariborčani Francu Kanglerju, Celjani pa Bojanu Šrotu. Vsi trije so zmagali s prepričljivo večino. Prav tako stari župani ostajajo na čelu mestnih občin Ptuj, Novo mesto, Murska Sobota in Slovenj Gradec. Le Kranj, Nova Gorica in Velenje so dočakali menjavo, pri čemer je kranjski župan povratnik na to funkcijo. V Kranju, Novi Gorici, na Ptuju in v Novem mestu je bil potreben drugi krog.

Zmaga neodvisnih kandidatov; a kako neodvisni so?
Največ županov je bilo izvoljenih iz vrst SLS-a (41), sledil je SDS z 32 župani, SD jih je dobil 20. LDS ima po novem 13 županov, NSi 8, DeSUS pa 3. Med parlamentarnimi strankami sta brez županskega mesta ostala Zares in SNS, čeprav v Zaresu trdijo, da sta dva izvoljena župana člana stranke. Največ svetniških mest je dobil SDS.

Kar 70 novoizvoljenih županov je kandidiralo neodvisno oziroma s podporo skupine volivcev, kar je dalo misliti na to, da so volivci že nekoliko naveličani politike. Drži pa, da so nekateri neodvisni kandidati v preteklosti že nastopali s podporo določenih strank.

Pred štirimi leti je bila slika podobna, saj je tudi tedaj največ županov dobil SLS, sledil je SDS. Na tretje mesto se je leta 2006 uvrstil LDS.

Ljubljanski župan stavil na Stožice
Samo kampanjo sta malo pred volitvami za MMC komentirala Marta Kos Marko in Matevž Tomšič, ki sta se strinjala, da je bila večinoma umirjena. Izjema je bila morda Ljubljana, kjer je bil uspeh novega starega župana Zorana Jankovića vsaj delno odvisen tudi od dokončanja stadiona Stožice. Odprtje stadiona je do zadnjega viselo na nitki tudi zaradi protesta podizvajalcev, ki so zaman čakali na plačilo in se zato odločili, da bodo dohod blokirali s tovornjaki. Po volitvah pa je javnost razburkala grožnja z umorom, ki jo je na zabavi ob Jankovićevi zmagi županov sin navrgel novinarju Financ.

Nenavadno tesen izid v treh občinah
Lokalne volitve so zaznamovala tudi zanimiva naključja, saj je bil v več občinah izid tako tesen, da so štetje glasov ponovili. Najdlje je bil rezultat neodločen v Mirni Peči, kjer sta oba kandidata dobila 806 glasov, zato je nekaj časa že kazalo, da bo odločal žreb, a se je slednjič le izkazalo, da je bila ena od neveljavnih glasovnic veljavna. Tesen izid je bil tudi v Trbovljah in Kanalu ob Soči.

Vrstice medijev polnil novi župan Pirana
Precej pozornosti je zbudil novoizvoljeni župan Pirana Peter Bossman, ki je polnil tudi vrstice tujih medijev. Ti so hiteli poudarjati, da gre za prvega temnopoltega župana v vzhodni Evropi, Bossman, ki v Sloveniji živi že več kot trideset let, pa je medije prosil, naj ga vendarle nehajo klicati "Obama iz Pirana" in raje poudarjal vsebinske vidike svojega programa.

V Kopru in Trebnjem volivci ostali doma
V Kopru in Trebnjem pa lokalnih volitev sploh ni bilo, saj je njihovo izvedbo zadržalo ustavno sodišče, ki je ugodilo zahtevi Ankarana in Mirne po oceni ustavnosti zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij.