Po slabih treh letih so poslanci v državnem zboru vladi Boruta Pahorja izrekli nezaupnico. Sledile so prve predčasne parlamentarne volitve v samostojni državi. Predsednik republike Danilo Türk je namreč parlament prvič v zgodovini razpustil 21. oktobra, minuto po polnoči.

21. november 2008 ...
Poslanke in poslanci so potrdili seznam 18 ministric in ministrov, ki so sestavljali vladno ekipo premierja Boruta Pahorja. Jedro vlade je bil t. i. levi trojček, ki so ga sestavljali Pahorjev SD, Zares Gregorja Golobiča in LDS Katarine Kresal. Levemu trojčku se je po številnih pogajanjih pridružil tudi DeSUS, ki ga vodi Karl Erjavec.

... 20. september 2011 ...
Državni zbor je s 36 glasovi za in 51 glasovi proti zavrnil listo ministrskih kandidatov in s tem izrekel nezaupnico vladi premierja Boruta Pahorja. Pahor je bil s tem razrešen s položaja predsednika vlade, vendar pa mora tekoče posle opravljati do imenovanja novega mandatarja.

... 4. december 2011.
Prve predčasne parlamentarne volitve. Po zapletih z glasovnicami so bili okoli 20. ure vendarle objavljeni prvi izidi. Odstotki so zmago napovedovali Pozitivni Sloveniji, sledili so SDS, SD, Lista Virant, DeSUS, SLS in Nova Slovenija. Iz parlamenta so se tako poslovili Zares, LDS, SNS in skupina nepovezanih poslancev.

Novi obrazi ...
Predčasne volitve, ki so bile razpisane za 4. december, so bile sicer šeste volitve v Državni zbor Republike Slovenije. V obdobju pred volitvami so se vse pogosteje pojavljali predlogi, naj v politiko vstopijo t. i. novi obrazi.

Stranka TRS Matjaža Hanžka je bila prva, ki se je odločila, da se bo potegovala za parlamentarne sedeže. Vendar pa pozneje zaradi tehnične napake ni kandidirala v vseh volilnih okrajih. Večje vznemirjenje in številna ugibanja pa sta sprožili napovedi o vstopu v volilni boj Gregorja Viranta in Zorana Jankovića. Vse pogosteje pa se je omenjalo tudi SMS - Zelene, stranko, v kateri se je združilo kar pet manjših strank.

Kdo ostane v parlamentu in kdo gre?
Stranke, ki so zasedale mesta v parlamentu - SD, LDS, Zares, DeSUS, SLS in SNS -, so se prav tako podale v boj za ponovno vrnitev na poslanska mesta. Vendar pa so nekateri poslanci in poslanke v predvolilnem obdobju tudi prestopili v druge stranke. SD-jeve Melita Župevc, Janja Klasinc in Renata Brunskole so kandidirale na listi stranke Zorana Jankovića, Julijana Bizjak Mlakar pa kot kandidatka DeSUS-a.

Poslanec iz vrst DeSUS-a Matjaž Zanoškar je prav tako kandidiral na Jankovićevi listi, kjer sta se znašla tudi Alojz Potočnik in Alojz Posedel, oba poslanca iz stranke Zares, zadnji je ob koncu mandata prestopil k nepovezanim poslancem.

Kandidatna lista tokratnih volitev pa je vsebovala tudi imena nekaterih ministrov in ministric. Na listi SD-ja so kandidirali Franc Križanič, Ivan Svetlik, Igor Lukšič, Dejan Židan, Boštjan Žekš, Patrick Vlačič in Ljubica Jelušič, med kandidati stranke Zares pa Darja Radić, Majda Širca in Gregor Golobič. Kandirala sta tudi LDS-ova Katarina Kresal in Aleš Zalar.

Volilna kampanja: nepremičnine, dohodnina ...
Čeprav je bila tokratna volilna kampanja kratka in časa malo, so se kandidati znašli pod strogim nadzorom javnosti. Kampanjo so tako zaznamovale predvsem afere z dohodninskimi napovedmi in lastništvi nepremičnin.

Prvi je bil na udaru Gregor Virant, ki je bil po javni objavi dohodninske napovedi deležen očitkov, saj je, čeprav je opravljal pogodbeno delo, prejemal tudi ministrsko nadomestilo. V ospredju sta bila tudi Zoran Janković in Janez Janša. Obema so bile očitane nepravilnosti glede lastništva nepremičnin. Izkazalo se je, da je Janković tudi lastnik hiše z bazenom v Grosupljem, kjer živi njegov sin z družino. Janši pa so bile očitane nepravilnosti pri prodaji stanovanja v Ljubljani.

Ženske kvote, nezdružljivost poslanske in županske funkcije
Na tokratnih volitvah so veljale 35-odstotne t. i. ženske kvote, kar pomeni, da so morale stranke na liste uvrstiti najmanj 35 odstotkov ženskih kandidatk. Največji delež kandidatk je na listo uvrstila Stranka enakih možnosti (SEM - Si), na listi so imeli kar polovico kandidatk.

Prvič pa se uveljavlja tudi nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Poslanci so namreč spomladi sprejeli novelo zakona o poslancih, kar pomeni, da županom, ki so izvoljeni za poslance, županska funkcija s potrditvijo mandata v državnem zboru samodejno preneha. V državni zbor je bilo tako izvoljenih tudi 11 županov, ki zaradi nezdružljivosti te funkcije ne bodo mogli več opravljati. Zato se v njihovih občinah obetajo nadomestne županske volitve.

V DZ-ju tretjina žensk, povprečna starost 51 let
Med izvoljenimi poslanci v 90-članskem državnem zboru je 33 takih, ki so poslansko funkcijo opravljali že v prejšnjem mandatu, preostali pa so v parlamentu novinci. V tokratnem sklicu bo v DZ-ju zastopano rekordno število žensk, saj jih je bilo na predčasnih volitvah izvoljenih 29 oziroma dobrih 32 odstotkov vseh poslancev.

Med novoizvoljenimi poslankami in poslanci je daleč največ ekonomistov, v poslanskih klopeh bo sedelo 17 takšnih poslancev. Sedem poslancev je pravnikov, prav tako sedem pa jih prihaja s poklicnega področja javne uprave.

Povprečna starost poslank in poslancev, ki so se uvrstili v državni zbor, je približno 51 let. Najmlajša poslanka je stara 26 let, najstarejši pa 68 let.