Ameriško gospodarstvo je aprila ustvarilo neto 175 tisoč delovnih mest, kar je manj od napovedi (243 tisoč) in najmanj v zadnjih šestih mesecih. Stopnja brezposelnosti se je s 3,8 zvišala na 3,9 odstotka, s tem pa je bila že 27. mesec zapored manj kot štiriodstotna. Rast plač je bila na letni ravni prvič po skoraj treh letih manj kot štiriodstotna. To je dober znak za umiritev inflacije, ki je v prvem letošnjem četrtletju v ZDA dobila pospešek. Finančni trgi zdaj računajo, da bo ameriška centralna banka obrestno mero prvič znižala septembra, do konca leta pa bo sledilo še eno znižanje. Pred petkovo objavo podatkov s trga dela je bilo večinsko mnenje, da bo Fed letos ukrepal le enkrat.
Apple najavil za 110 milijard dolarjev odkupov delnic
V ZDA se medtem pripravlja rekordna "letina" odkupov lastnih delnic. Po nekaterih ocenah bi jih bilo letos lahko celo za več kot bilijon dolarjev, potem ko je bilo lani skupno za 773 milijard odkupov delnic, kar je 17 odstotkov manj kot leta 2022. Apple je pri tem še posebej temeljit: v letu 2022 je proizvajalec iPhonov odkupil za 90 milijard dolarjev lastnih delnic, lani za 78 milijard, letos pa bo številka rekordna. Po četrtkovi predstavitvi trimesečnih poslovnih rezultatov je namreč Apple sporočil, da je uprava odobrila odkupe delnic v vrednosti 110 milijard dolarjev.
Prodaja iPhonov precej nazadovala
Vlagatelji so bili navdušeni in so ceno Applove delnice dan pozneje poslali skoraj sedem odstotkov višje, pa čeprav je bila v prvem četrtletju prodaja iPhonov precej neprepričljiva (-10 odstotkov glede na Q1 2023), prihodki podjetja pa za štiri odstotke nižji kot v istem obdobju lani. Kadar podjetje odkupuje svoje delnice, to poenostavljeno pomeni, a jih je v obtoku manj, kar ustvarja višjo vrednost za delničarje (tudi višje dividende). Tudi v Nemčiji bodo koncerni iz indeksa DAX (predvsem Siemens, SAP in Mercedes) letos poskrbeli za rekordno visoko vsoto odkupov lastnih delnic, po oceni analitikov Commerzbanke bo številka dosegla 16 milijard evrov.
Huawei s kar 564-odstotno rastjo dobička
Applov kitajski konkurent Huawei je medtem dobiček v prvem četrtletju (glede na Q1 2023) povišal kar za 564 odstotkov (bilo ga je za 2,7 milijarde dolarjev) in ga očitno kaj dosti ne prizadenejo ameriške sankcije. Sezona objav četrtletnih rezultatov se v ZDA sicer že bliža zadnji fazi, skoraj 400 podjetij iz indeksa S & P 500 je do petka objavilo bilance, 77 odstotkov je preseglo pričakovanja. Ob koncu tedna so za 12 odstotkov poskočile delnice biotehnološkega podjetja Amgen, ki je ob odličnih četrtletnih rezultatih poročalo tudi o spodbudnem napredku pri razvoju svojega zdravila za hujšanje MariTide.
Novo Nordisk z izjemnimi rezultati
Kako donosna so takšna zdravila, dobro ve danski Novo Nordisk, ki je z zdraviloma Wegovy in Ozempic sprožil nesluten val povpraševanja. Vsak teden se zdaj za zdravilo Wegovy na novo odloči 25 tisoč ljudi, kar je petkrat več kot decembra. Novo Nordisk je tako prihodke v prvem četrtletju povečal za 22 odstotkov (na 9,4 milijarde dolarjev), za celotno leto pa je oceno rasti prihodkov še zvišal (na 19–27 odstotkov). A ker so bila pričakovanja trga predvsem pri zdravilu Wegovy še višja (prodaja je bila 11 odstotkov manjša od napovedi analitikov), so se delnice Novo Nordiska v zadnjem tednu spustile več kot štiri odstotke nižje. Vseeno so letos še vedno za 22 odstotkov v plusu.
PREMIKI V ZADNJEM TEDNU | |
Dow Jones (New York) | 38.675 točk (+1,1 %) |
S & P 500 (New York) | 5.127 točk (+0,5 %) |
NASDAQ (New York) | 16.156 točk (+1,4 %) |
STOXX 600 (Evropa) | 505,5 točk (-0,5 %) |
DAX (Frankfurt) | 18.001 točk (-0,9 %) |
Nikkei (Tokio) | 38.326 točk (-0,1 %) |
SBITOP (Ljubljana) | 1.441 točk (+1,2 %) |
10-letne slovenske obveznice | zahtevana donosnost: 3,23 % |
10-letne ameriške obveznice | zahtevana donosnost: 4,50 % |
dolarski indeks | 105,03 (-1,0 %) |
EUR/USD | 1,0766 (+0,7 %) |
EUR/CHF | 0,9742 (-0,4 %) |
bitcoin | 63.100 USD (-1,5 %) |
nafta brent | 82,8 USD (-8,3 %) |
zlato | 2.301 USD (-1,5 %) |
evribor (šestmesečni; trimesečni) | 3,828 %; 3,853 % |
Aprila največji mesečni padec BTC-ja po FTX-škandalu
Bitcoin se je hitropotezno vrnil v območje nad 60 tisoč dolarjev. Aprilske izgube so bile precejšnje, minus je bil 16-odstoten, kar pomeni največji mesečni padec po novembru 2022, ko so industrijo pretresali padec menjalnice FTX in škandali, povezani s Samom Bankman-Friedom (mimogrede: tudi ustanovitelj menjalnice Binance Čangpeng Džao mora v zapor, a le za štiri mesece). V sredo je cena BTC-ja zdrsnila pod 57 tisoč dolarjev, kar je najmanj v zadnjih dveh mesecih. Tisti dan je bilo iz ameriških ETF-skladov na bitcoin za 563 milijonov dolarjev odlivov.
Cena ob koncu leta 150 tisoč?
Da se je bitcoin za skoraj 25 odstotkov odmaknil od rekorda (sredi marca je bil vreden 74 tisoč dolarjev), je (poleg nenaklonjenosti Feda, da se hitro loti zniževanja obrestnih mer) v veliki meri povezano ravno z odlivi iz ETF-skladov, kjer je bila 1. maja že več kot polovica pozicij "pod gladino", grozile pa so nove razprodaje pozicij in s tem dodatni padci. A se je obrnilo drugače. Bitcoin je predvsem v petek močno porasel in se zavihtel nad 63 tisoč, pri čemer je bilo pri ameriških ETF-skladih spet zaznati občutno pozitivna gibanja in za 378 milijonov dolarjev prilivov. Pri banki Standard Chartered so zvišali ciljno ceno bitcoina tako za letošnje (150 tisoč dolarjev) kot za prihodnje leto (250 tisoč).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje