Predstavniki vlade so na obisku v savinjski regiji, kjer si ogledujejo teren in potek sanacije po avgustovski ujmi. Premier Robert Golob je obisk začel v Braslovčah, kjer se je skupaj s tamkajšnjim županom srečal s predstavniki hidrološke stroke – govorili so seveda o morebitni preselitvi krajanov Letuške gmajne. "To ni politična odločitev, to je odločitev, ki jo mora dati stroka," je dejal Golob.

Napovedal je, da bo prihodnji teden stroka ljudem dala jasne odgovore glede njihove stopnje ogroženosti. Kjer bo ogroženost visoka, bo vlada zagotovila nadomestno gradnjo, je zatrdil premier. Narejen bo tudi točen seznam ogroženih hiš in območij, je še dejal Golob.

Pojasnil je, da bodo na zborih krajanov vsi imeli možnost razčistiti svoje dileme, tudi glede tega, kaj zdaj in kateri so naslednji koraki. Dejal je še, da bo ljudi seveda zanimalo tudi, v čem je razlika, če ostanejo ali če se odločijo, da zapustijo svoj dom ali če so primorani, da ga zapustijo. "In tudi to bo pojasnjeno, ljudje imajo različne situacije," je dodal Golob.

V uvodu je dosedanje strokovne ugotovitve glede poplavno ogroženega območja predstavil član sveta vlade za obnovo po poplavah in vodja sveta za vode Rok Fazarinc. Dejal je, da če bi z nasipi in drugimi ukrepi preprečevali poplave v Zgornji Savinjski dolini, bi bile razmere navzdol še bistveno hujše, kot so danes. Predstavil je tudi nekatere ugotovitve za konkretna območja, ki jih bodo predstavili tudi na zborih krajanov. Točne datume zanje še usklajujejo.

"Primarni cilj ni zadrževanje vode na levem bregu, ampak reševanje življenj. To je naša odgovornost. Moja v prvi vrsti kot župana in vlade s predsednikom na čelu. Reševanje življenj z eventualno zgrajenimi nasipi in zidovi zelo poslabša celotno stanje v prihodnje," je dejal Žohar.

Poudaril je, da je treba gledati celovito, saj varnosti v Letuški gmajni ne morejo zagotoviti brez ustreznih protipoplavnih ukrepov. Ocenil je, da je nadomestna lokacija v Rakovljah primerna, ker je zelena, je v bližini šole in vrtca in bo ljudem omogočila kakovostno življenje.

Domačini se zavedajo, da ne gre čez noč, a si želijo zanesljivosti

Eden od krajanov, ki so Goloba pričakali pri kulturnem domu v Braslovčah, krajan Letuša Matjaž Hudournik, je v pogovoru z Golobom dejal, da od vlade pričakujejo zagotovitev varnosti. Stroka je namreč jasno povedala, da v Letušu ni več varno živeti. Želijo si, da vlada posluša stroko in da se zadeve uredijo v najkrajšem mogočem času, pravi Hudournik.

"Krajani smo zdravorazumski, vemo, da ne gre čez noč. Dajte neki semafor in povejte, kdo so odgovorne osebe ter določite časovnico. Podan nam je jasen signal, da na obstoječih hišah nič ne urejamo, da ne bomo delali nepotrebnih stroškov," je dejal Hudournik.

Krajan Rečice ob Paki Jože Dermol pa je povedal, da si na novi lokaciji želijo zanesljivosti. "Predvsem pa si želimo, da bi se psihični pritisk sprostil. Naklonjeni smo preselitvi, ampak pričakujemo, da bomo dobili hiše podobne vrednosti, kot so zdajšnje," je še dejal Dermol.

Golob: Gre za strokovno, ne politično odločitev

Dejal je tudi, da ima občina tri ključne cilje. Prvi je zelo hitra sanacija poplavljenih območij z namenom zaščititi ljudi in njihovo premoženje, drugi je socialna in finančna podpora ljudem, tretji pa se nanaša na dolgoročne rešitve, da se takšne poplave, kot so bile avgusta letos, ne bi več ponovile. Golob je sicer poudaril, da gre za strokovno, in ne politično odločitev.

Ob tem pa po poročanju Radia Slovenija poudaril: "Obstajajo realne možnosti, da skupaj z občino Braslovče res uresničimo to geslo, ki pravi: 'Ne bomo samo odpravljali posledic naravnih nesreč, ampak bomo skozi obnovo in razvoj naredili celotno okolje bistveno bolj odporno proti prihodnjim nesrečam, pa tudi bolj privlačno za bivanje in življenje ljudi.'"

Za bivanje je, kot je znano, neprimernih okoli 150 hiš na območju Letuške gmajne. Župan Braslovč se je zato zavzel, da bi prebivalce z obeh bregov Savinje preselili na varnejše – tako potresno kot poplavno – območje v občini, v naselje Rakovlje.

Med prebivalce razdeljenih 13 milijonov evrov izredne pomoči

Državni sekretar na ministrstvu za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan pa je obiskal Mozirje in pojasnil, da je bilo do zdaj v poplavah prizadetim prebivalcem z območja Centra za socialno delo savinjsko-šaleške regije razdeljenih 13,6 milijona evrov izredne solidarnostnih pomoči. Kot je dodal Juvan, so se v Mozirje prišli predvsem seznanit s tem, kako se je center za socialno delo odzval na potrebe prizadetih prebivalcev po poplavah. Ugotovili so, da so bili zelo učinkoviti in da so dobro sodelovali z občinami. Ob tem je vse, ki so utrpeli škodo, spomnil, da imajo še do konca leta čas, da oddajo vlogo za izredno denarno pomoč.

Premier Golob je sicer na posvetu napovedal, da bodo na seji vlade obravnavali interventni zakon, s katerim bodo tudi ljudem, ki ste prijavili škodo v sistem Ajda, izpeljali predplačila. "Da ne bomo čakali, kot je po zakonodaji nujno, na prihodnje leto," je dodal.

Poudaril je, da so šli vsi intervencijski stroški na račun države: "Občinam smo nakazali predplačila zato, da bodo lahko izvajala sanacijo na objektih." Poudaril je še, da se predplačil do zdaj nikoli ni dajalo, tokrat se je to zgodilo prvič, samo Savinjska je do zdaj dobila 20 milijonov evrov, je poudaril.

Srečanje z župani v Žalcu

Premier Golob je na srečanju z župani, gospodarstveniki in predstavniki nevladnih organizacij v Žalcu zatrdil, da bodo prizadeti občani v avgustovski ujmi do konca novembra prejeli predplačila za sanacijo stanovanjskih objektov.

Golob je poudaril, da so občine savinjske regije do zdaj prejele 20 milijonov evrov predplačil za nujna sanacijska dela. Glede občanov pa je postregel s podatkom, da jih je škodo prijavilo 6000. Dejal je, da bo vlada skupaj s stroko pripravila seznam stanovanjskih objektov, ki niso več varni za življenje, lastnikom teh objektov pa bodo zagotovili nadomestno gradnjo.

Po Golobovi oceni obstoječa zakonodaja stroki onemogoča, da bi izvedla stvari, ki bi bile potrebne za čim manjšo škodo po ujmi. Zato se vlada loteva spremembe zakonodaje. Poudaril je, da je država prvič v zgodovini nase prevzela poplačilo intervencijskih stroškov in predplačila občinam ter gospodarstvu. Glede predloga zakona o obnovi in razvoju, ki ga pripravlja vlada, pa je dejal, da bo šel v razpravo tudi na Skupnost občin Slovenije.

Vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je ocenil, da so nekateri ukrepi v obstoječem interventnem zakonu pomanjkljivi, in da bo treba sprejeti nove ukrepe za zagotavljanje nastanitev za ljudi, ki jim je ujma poškodovala stanovanjske objekte. Meni tudi, da je treba v prihodnje komunikacijo z župani še nadgraditi.

Vodja državne tehnične pisarne Blaž Dolinšek pa je povedal, da bodo kmalu tehnično pisarno za Savinjsko dolino odprli na Ljubnem ob Savinji.

Usposobiti je bilo treba več kot 500 kilometrov cest

Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je spomnila, da je bilo treba po ujmi več kot 500 kilometrov cest usposobiti za promet. Glede vodotokov pa je ocenila, da bi morala biti sanacija hitrejša in celovita, zato bodo prihodnji teden določili, kaj je treba še narediti do konca leta. Dejala je, da je na vodotokih 110 delovišč že zaprtih, kar pomeni, da so dela tam končana.

Gospodarski minister Matjaž Han je poudaril, da je škodo po ujmi v znesku 409,8 milijona evrov prijavilo 1173 podjetij.

Žalski župan Janko Kos je dejal, da je bila žalska občina med ujmo ena najbolj prizadetih savinjskih občin. Poplavljenih je bilo namreč več kot 800 gospodarskih in stanovanjskih objektov. Za izboljšanje protipoplavne varnosti v Žalcu bi bilo treba po njegovem mnenju stopiti skupaj in sprejeti ustrezne protipoplavne ukrepe, ker bi lahko bilo v prihodnji ujmi poplavljenih še več objektov.

Župan Nazarij Matjaž Pečovnik je dejal, da je treba uresničiti ukrepe stroke za varnejše življenje prebivalstva in podjetij. Šoštanjski župan Boris Goličnik pa se je vladi zahvalil za vse, kar je naredila za prizadete občane. To je Goloba prijetno presenetilo, ker, kot je dejal, redko sliši pohvalo.

Na terenski seji vlade o interventnem zakonu po ujmi

Vlada je v okviru obiska savinjske regije redno sejo opravila kar v Žalcu. Začeli so z razpravo o vsebini novele avgusta sprejetega zakona o interventnih ukrepih po ujmi. Namen novele je, da bodo prizadeti občani v avgustovski ujmi čim prej prejeli predplačilo za sanacijo stanovanjskih objektov, so sporočili z Ukoma.

Kot so še navedli v uradu vlade za komuniciranje (Ukom), so ministri razpravljali o izvrševanju ukrepov, predvidenih za prebivalstvo, ki so ga prizadele avgustovske poplave.
Predtem je predsednik vlade Golob v okviru obiska savinjske regije na srečanju z župani, gospodarstveniki in predstavniki nevladnih organizacij v Žalcu zatrdil, da bodo prizadeti občani v avgustovski ujmi do konca novembra prejeli predplačila za sanacijo stanovanjskih objektov.

Iz Ukoma pa so sporočili še, da bodo z novelo interventnega zakona omogočena predplačila za sanacijo škode, ki so jo posamezniki prijavili v sistem Ajda. V zakonu bo opredeljena tudi nadomestna gradnja. "Strokovnjaki bodo ocenili varnost objektov. Ko bo znan seznam objektov, ki niso več varni za bivanje, bomo poskrbeli za nadomestne gradnje," je po navedbah Ukoma poudaril premier.

DZ je interventni zakon, ki je prinesel nujne ukrepe za odpravo posledic in pomoč prizadetim v avgustovski ujmi, potrdil 31. avgusta. V njem navedeni ukrepi so usmerjeni v obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj, prinesel pa je tudi nekatere ukrepe za pomoč občinam, gospodarstvu ter prebivalcem.

Medtem vlada pripravlja tudi predlog zakona o obnovi in razvoju. Z delovnim gradivom se je že seznanila pred dnevi in naložila nekaterim ministrstvom dodatno obravnavo nekaterih vprašanj. Med drugim naj bi zakon, ki bi veljal pet let, opredelil postopke za morebitne nadomestne gradnje bivalnih objektov, pomoč kmetom in nadomestne kmetije, ravnanje z naplavinami in muljem, pa tudi nekatere protipoplavne ukrepe in gradnjo npr. trajnih mostov, kjer so zdaj začasne rešitve.

Z načelniki upravnih enot o zaposlovanju tujcev

Minister za finance, ki opravlja tudi funkcijo ministra za javno upravo, Klemen Boštjančič in državni sekretar Jure Trbič sta se ob vladnem obisku na Savinjskem skupaj z državno sekretarko ministrstva za notranje zadeve Tino Heferle srečala z načelniki osmih upravnih enot. Med drugim so govorili o zaposlovanju tujcev, ki bodo pomagali po ujmi.

Ker je čimprejšnja učinkovita in kakovostna obnova prizadetih občin za vlado prioritetnega pomena, so na sestanku med drugim govorili o predlogih in mogočih rešitvah, ki se nanašajo na izdajo gradbenih dovoljenj za nadomestne objekte ali morebitne rekonstrukcije.

Dotaknili so se tudi ukrepa poenostavitve postopkov, povezanih z zaposlovanjem in delom tujcev iz nevizumskih držav, ki bodo pomagali pri obnovi po vremenski ujmi.

"Trajanje ukrepa bo veljalo do 31. avgusta 2024, saj številnih poklicev na trgu dela že zdaj primanjkuje, za odpravo obsežnih posledic poplav in zemeljskih plazov pa so nujno potrebni," so po sestanku z načelniki upravnih enot Celje, Mozirje, Laško, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec, Slovenske Konjice in Velenje sporočili z ministrstva za javno upravo.

Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta letos določa celjsko upravno enoto kot pristojno za odločanje o vlogah za delo in bivanje tujih delavcev, se pa vloge lahko vložijo na kateri koli upravni enoti. Vlagatelji morajo na obrazcu vloge označiti, da je podana z namenom sanacije ob poplavah in plazovih.

Načelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko je na sestanku navedel sprotno reševanje vlog, saj trenutno večjega pripada zadev od interventne zakonodaje ne zaznavajo.

Državna sekretarka Heferle je poudarila pomen tvornega sodelovanja tako med obema ministrstvoma kot tudi z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri iskanju preostalih alternativnih možnosti, ki bi trajno rešile tujsko problematiko.

Pojasnila je, da je ministrstvo za notranje zadeve pripravilo izobraževalne sheme s področja tujcev, ki so namenjene nadgradnji strokovnega znanja nadomestnim in novim zaposlenim, kar bo prispevalo k hitrejši vključitvi v delovni proces. Navedla je tudi možnost priprave sistemskih odgovorov na tematska vprašanja, ki bi bila podana na posamičnih regijskih koordinacijah načelnikov.

Načelniki so predstavnikom vlade poročali o dejavnostih na področju izdajanja listin, saj vladni ukrepi pomoči vključujejo tudi oprostitev plačil stroškov tiskovin za 21 javnih listin, ki so bile poškodovane ali uničene v ujmi.

Navedli so še, da prebivalci v ujmi poškodovanih objektov na upravne enote pošiljajo vloge za rušitve objektov in nujno rekonstrukcijo objektov, sicer pa se prizadeti prebivalci Zgornje Savinjske doline na upravne enote osebno in telefonsko obračajo tudi po nasvete, kako postopati pri sanaciji poplavljenih stanovanjskih stavb in nujnih rekonstrukcijah po poplavah.

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Trbič se je v nadaljevanju srečal tudi s predstavnicami regionalnega stičišča nevladnih organizacij savinjske regije NOVUS. Stičišče deluje od leta 2016, pri tem pa nudi celostno podporo nevladnim organizacijam v 31 občinah regije. Med drugim so se v pogovorih dotaknili prihodnjih izzivov in ciljev, saj želijo v regionalnem stičišču obogatiti mladinsko dejavnost ter še okrepiti servisno podporo nevladnim organizacijam v savinjski regiji, pa tudi širše.

V Šmartnem ob Paki štiri lokacije za nadomestne gradnje

Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je okoljskemu ministru Bojanu Kumru predstavil, da je občina identificirala štiri območja, na katerih je mogoča nadomestna gradnja za prizadete v ujmi. Občino so v okviru današnjega vladnega obiska savinjske regije obiskali minister za okolje, podnebje in energijo Kumer, ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh in minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda s sodelavci.

Župan Kopušar je ministru Kumru in ministrici Stojmenovi Duh predstavil stanje v občini po julijskih in avgustovskih neurjih ter se zahvalil za učinkovitost vlade pri izplačilu povračila stroškov intervencije in predplačilih za sanacijske ukrepe, so sporočili z občine.

Največ časa je župan v svoji predstavitvi namenil območju občine, ki je bilo zaradi avgustovske poplave najbolj prizadeto. Gre za del vaške skupnosti Rečica ob Paki, ki z braslovškim Letušem tvori enovito naselje.

"Gre za naselje, katerega prebivalci si nadvse želijo hitre odločitve vlade o njegovi nadaljnji usodi. Za zdaj namreč še ni gotovo, ali bo naselje ostalo in bo država pristopila k ukrepom za njegovo poplavno varnost, ali pa bodo prebivalci preseljeni drugam in bo območje v prihodnje v celoti namenjeno protipoplavnim ukrepom," so zapisali na občini.

Navedli so, da je Občina Šmartno ob Paki identificirala štiri območja, na katerih je mogoča nadomestna gradnja, in jih je danes predstavila ministroma, pred dnevi pa podrobno tudi že vodji vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Šeficu.

Župan Kopušar je poudaril tudi dejstvo, da sta na območje, ki je zdaj potencialno predvideno za ureditev suhega zadrževalnika, umeščena dva aktualna projekta iz načrta za okrevanje in odpornost in sta po katastrofalnih poplavah 4. avgusta prav tako podvržena korenitim spremembam. Tudi do teh se bo treba še podrobneje opredeliti, so navedli na občini.

Stanje na področju digitalizacije v občini je ministroma in njunim sodelavcem predstavil strokovni sodelavec skupne občinske uprave SAŠA regije za področje informatike Rok Matjaž, ki je posebej opozoril na nujnost nadaljnjega pokrivanja t. i. belih lis in izboljšanja digitalne povezljivosti vseh javnih ustanov.

Minister Felda pa si je ob obisku občine med drugim ogledal lani prenovljen in dograjen Vrtec Sonček.

Sekretarka Knez obiskala oškodovane kmete

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Eva Knez je v okviru vladnega obiska savinjske regije obiskala kmetijo Milana Pečnika v Planini v občini Ljubno ob Savinji, kjer po avgustovski ujmi v stanovanjskem objektu ne morejo več bivati. Predstavili so ji izzive, s katerimi se trenutno spoprijemajo pri selitvi kmetije na drugo lokacijo.

Državna sekretarka je prav tako v občini Ljubno obiskala še kmetijo Nejca Zagerja v Savini, kjer je plaz poškodoval stanovanjski objekt in lopo s kmetijsko mehanizacijo.

Sešla se je tudi s člani območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki so ji predstavili škodo v kmetijskem sektorju in izzive, s katerimi se trenutno spoprijemajo, državna sekretarka pa jim je predstavila potek sprejemanja zakona o obnovi in razvoju ter druge oblike ukrepov, ki bodo pripravljeni za pomoč kmetom, so sporočili s kmetijskega ministrstva.

Za sanacijo kmetijskih gospodarstev po poplavah bo kmetijsko ministrstvo poskrbelo prek t. i. kmetijske rezerve. Za to bo namenjenih 3,7 milijona evrov sredstev, od tega 1,2 milijona evrov evropskih in 2,5 milijona evrov nacionalnih sredstev.

Namen ukrepa je zagotoviti stabilne razmere in omejiti gospodarsko škodo na najbolj prizadetih in ogroženih kmetijskih gospodarstvih, ki so utrpela škodo in bi brez pomoči s težavo ohranila primarno kmetijsko dejavnost.

V pripravi je tudi sprememba programa razvoja podeželja, v okviru katerega se predvidevajo ukrepi, ki bodo namenjeni sanaciji kmetijskih površin, objektov in mehanizacije. Država bo malim kmetijam in kmetom pomagala tudi z ugodnimi mikroposojili do 25.000 evrov. Javni razpis je bil objavljen 13. oktobra, vlogo pa bo mogoče oddati od 30. oktobra do porabe sredstev oziroma najdlje do 17. maja 2024. Prednost pri izboru bodo imeli kmetje, ki so utrpeli škodo v naravni nesreči.

Svoj terenski obisk je državna sekretarka končala z obiskom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, kjer ji je vodstvo inštituta predstavilo svoje delovanje in izzive.

Šefic Luče obiskal že v petek

Že v petek je v okviru vladnega obiska regije občino Luče obiskal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic, ki se je sešel s krajani Strug. Po obisku je ocenil, da bi se zaradi grozečega plazu morali prebivalci zaselka Struge preseliti na začasne lokacije. Plaz je zelo nevaren, strokovnjaki ne izključujejo možnosti, da se sproži, je dejal. Ni pa to trajna rešitev, je dodal.