Kot so sporočili iz ZSSS-ja, so Lidijo Jerkič izvolili z 69 glasovi za in 14 glasovi proti za predsednico ZSSS-ja za naslednje mandatno obdobje. Z 72 glasovi za in 12 glasovi proti pa so izvolili Boštjana Medika za generalnega sekretarja, za isto mandatno obdobje.

"Pred nami je novo mandatno obdobje, za katero si želimo v prvi vrsti več varnosti in predvidljivosti. Znano je že, da nas čaka spopad z energetsko in prehrambno krizo. Z vojno v Ukrajini so ogrožene temeljne civilizacijske pridobitve, izzivi zelenega prehoda pa ogrožajo vrsto delovnih mest, ki bodo postala nepotrebna. Naše delo v naslednjem mandatu bo med drugim usmerjala skrb za socialni in materialni položaj članstva, prijazen prehod v zeleno in digitalno družbo, urejanje novih oblik dela, zlasti platformnega, spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja, varstvo pravic iz dela ter varno in zdravo delo. V negotovih razmerah vendarle ne smemo pozabiti, da prostor za izboljšave obstaja in da je naša glavna naloga, da ga izboljšamo za delavko in delavca," je dejala nova stara predsednica.

Nagovor ministra Mesca

Sindikaliste je nagovoril minister za delo Luka Mesec, ki pravi, da nove družbene pogodbe ne more biti brez sindikalnega gibanja.

Minister Mesec je spomnil, da je ob nastopu funkcije obljubil, da bo vedno na strani dela, "stvari pa lepo premikamo v to smer", saj da uspešno znova vodijo socialni dialog. "Potrudil se bom, da boste sindikati vedno za pogajalsko mizo, ko se bomo odločali o ključnih razvojnih zadevah te države," je napovedal in dodal, da nove družbene pogodbe brez sindikalnega gibanja ne more biti.

Mesec je kot skupno poslanstvo poudaril še, da je treba ljudem dati moč videti, da se stvari da spremeniti, tako namreč lahko postanejo dejavni sindikalisti in državljani. "Verjamem v naš socialni model," je poudaril, saj da je postavljen tako, "da vsi uživamo v delovnih razmerjih dostojne delovne pravice, res pa je, da imamo kup težav". Med njimi je opozoril na le še približno 30-odstotno sindikalno pokritost delovne sile, pri čemer sindikati ne pokrivajo več vseh panog.

Vedno več je prekarnosti, netipičnih delovnih razmerij, migrantskega dela, socialnega dampinga in zato izkoriščanja. "Ogromen skupni cilj je pred nami," je ob tem zatrdil in se zavezal, da bo skušal podati roko, da "skupaj dosežemo solidarno prihodnost".

"Brez ZSSS-ja slovenskega sindikalnega gibanja ni"

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj je povedal, da je ZSSS od nastanka države ključno vplival na učinkovitost boja za pravice delavcev. Danes po njegovih besedah ni nič drugače, "ZSSS je ključen za sindikalno gibanje v Sloveniji, za uveljavljanje pravic delavstva, je člen, ki je preprosto nepogrešljiv; brez ZSSS-ja slovenskega sindikalnega gibanja ni". Se je pa Štrukelj na koncu zavzel za solidarnost med sindikati.

"Kar se zgodi v Bruslju, pride nazaj"

Zbrane je nagovorila tudi konfederalna sekretarka Evropske konfederacije sindikatov (Etuc) Lina Carr, ki je pozvala, da morajo biti sindikati zelo pozorni in pripravljeni, da se bojujejo ob vsaki priložnosti. Kot je opozorila, pa se v boju za pravice doma ne sme pozabiti, da se je treba za boljši jutri bojevati v Evropi. "Kar se zgodi v Bruslju, pride nazaj sem," je bila jasna.

Delodajalci pogrešajo določene ukrepe

Za govornico je stopil tudi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš, ki je menil, da je "socialni dialog temelj zdravja demokracije". Kot je povedal, smo pred zahtevnimi časi, prihodnje leto nas čakajo izzivi, kakršnim nismo bili priča že od druge svetovne vojne. "Ključnega pomena bo, da bomo nastopili skupaj," je dodal.

Po Trobiševih besedah pa danes ni preprosto biti socialni partner, saj so na različne teme pogosto različni pogledi. Ob tem se je obrnil tudi na državo, saj da delodajalci pogrešajo določene ukrepe, s katerimi bi pomagali "tistim, ki so ključni igralci, da lahko delavci dobijo več".