"Še vedno trdimo, da se z meglo o višjih plačah prekriva razbremenjevanje kapitala," je poudarila predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič. Kot je zapisala v sporočilu za javnost, tudi poslanci, ki bodo v petek glasovali za uveljavitev novele, v resnici vedo, kako malo prinaša večini prebivalstva, in da jo DZ prav zato sprejema marca. "Šele po volitvah bo večina videla, kaj ste zares naredili," je navedla.

"Če bi v prvi polovici zakona razbremenili plače, v drugi pa obremenili kapital, ne bi skopali jame v proračun," je poudarila Jerkič.

"Izide glasovanja bomo skrbno shranili, zato, da bomo lahko vsakič, ko boste od državljanov pobirali višje davke, zmanjševali pokojnine, socialne prejemke ali celo sprejemali nov Zujf, pokazali na konkretne osebe, ki so za to odgovorne," je še napovedala.

V ZSSS-ju tako vztrajajo, da predlog davčnih sprememb, razen ocene izpada prihodkov, ki bodo nastali v prihodnjih letih, ne vsebuje nobenih analiz in izračunov, ki bi kazali, kako naj bi se ta izpad sredstev v proračunu nadomestil in ne povzročil dodatnega primanjkljaja.

"Zgolj splošna razlaga, da bodo povečanje potrošnje, gospodarska rast in večja konkurenčnost gospodarstva nadomestili ocenjen izpad prihodkov, po našem prepričanju ne vzdrži," so ponovili.

Sindikalisti: Negativni učinek na srednji in dolgi rok

V največji sindikalni centrali v Sloveniji so prepričani, da bi padec standarda in manjša dostopnost do posameznih storitev, financiranih iz proračuna in socialnih blagajn, ki bi jo povzročile predlagane spremembe v prihodnjih letih, predstavljal za posameznika bistveno večji negativni učinek na srednji in dolgi rok, kot bi bila kratkoročna korist zaradi razbremenitve dohodkov od dela in povišanja neto plač.

Verjamejo tudi, da bi morali k povečanju plač prispevati delodajalci, predvsem z dvigom delavskih plač.

DZ bi moral o predlogu zakona o dohodnini, po katerem bi se med drugim splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zvišala z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov, odločati sredi decembra, a je tik pred glasovanjem vodja poslanske skupine SDS-a Danijel Krivec predlagal prestavitev odločanja na eno od prihodnjih sej in večina navzočih je s tem soglašala. Razlog naj bi bila skrb, da glasov podpore ne bo dovolj.

Obenem je nad zakonom visela tudi možnost posvetovalnega referenduma. Levica je sredi februarja nato zahtevo za sklic posvetovalnega referenduma umaknila.

Drugi poskus končnega glasovanja o zakonskem predlogu bo DZ tako opravil na izredni seji, ki se začne v petek.