16. julija bo v Strasbourgu zasedanje novega sklica Evropskega parlamenta. Volivci v 27 državah Unije so poskrbeli za nekaj pretresov. Devet evropskih poslancev iz Slovenije je znanih – najmočnejša stranka SDS ima štiri, Gibanje Svoboda v Bruselj pošilja tudi Marjana Šarca, ki mu bo zato ugasnil mandat obrambnega ministra, SD je ostal le pri enem poslancu, v Evropski parlament odhaja tudi novinec Vladimir Prebilič iz Vesne, Novo Slovenijo pa bo zastopal njen predsednik Matej Tonin.

Brez evropskega mandata je tako po 10 letih v Evropskem parlamentu poleg Franca Bogoviča ostala dolgoletna političarka Ljudmila Novak. Kako vidi evropsko in domačo politiko, predvsem dileme na desnici? Z njo se je pogovarjala Tanja Gobec.

Kakšna je bila razlika med volitvami v Evropski parlament pred petimi leti in letošnjimi junijskimi?

Zdi se mi, da pred petimi leti ni bilo tako zelo velikih dilem kot pred tokratnimi evropskimi volitvami. Vemo, da se svet zelo hitro spreminja, da je veliko kriznih žarišč. Predvsem pa smo se bali, da bi zmagali populisti v Evropskem parlamentu, kajti to bi bilo tudi zelo nevarno za nadaljnje delovanje Evropske unije. Na srečo se to ni zgodilo. Evropska ljudska stranka je dobila najvišjo podporo, tudi druge proevropske stranke. Verjamemo, da bo Evropa ostala skupaj, da bomo šli naprej, da bomo nadaljevali po tej poti naprej.

Vmes pa so se zgodile velike stvari – izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, pa pandemija covida, vojna v Ukrajini.

Komaj smo začeli dobro delati, pa so se pojavile te velike krize. Na srečo smo jih dokaj uspešno prebrodili, tudi s pomočjo Evropske unije, evropskih sredstev, programov, ki so bili takrat na voljo za ohranitev delovnih mest. Tudi cepivo smo potem dobili, ga razdelili. Ker smo bili dokaj enotni v teh kriznih razmerah, smo tudi zmogli, in to je pravzaprav tisto, kar dela Evropsko unijo močno.

Kaj pa Francija? Danes ljudje tam odločajo v drugem krogu parlamentarnih volitev. Kaj se bo zgodilo, kakšna bo Francija, če zmaga skrajno desna opcija?

To se je že kar nekaj let napovedovalo, pa se nikoli ni uresničilo, smo mislili, da se ne bo uresničilo. Tokrat zmagujejo populisti, a vendarle najbrž ne bodo dobili večine, tako da bodo morali sodelovati tudi z drugimi političnimi strankami. Macron je vse presenetil z napovedjo volitev. Mogoče je to del taktike, ker računa na to, da bi na prihodnjih predsedniških volitvah nekdo iz njegove politične opcije imel več možnosti za zmago, ker bo najbrž ta populizem dokazal, da ne zmore reševati realnih težav, ampak veliko, populistično in všečno govori.

Še pred ustanovno sejo novega sklica Evropskega parlamenta se delijo položaji v Evropski uniji. Kako pa je s stališča komisarskih mest? Kako dobro, kako modro je, da je bil pri nas Tomaž Vesel tako hitro napovedan kot kandidat?

Tukaj je bil manever predsednika vlade, ki je tako prehitel druge parlamentarne oziroma koalicijske stranke. Izkazalo se je potem, da brez nekega notranjega dogovora. Ali pa je želel iti po vzoru evropske kampanje z vodilnimi kandidati. Po dogovoru in ob podpori evropskega parlamenta bo komisijo znova vodila Ursula von der Leyen. Upajmo, da bo dobila zadostno število glasov. Nazadnje, ko je postala predsednica Evropske komisije, je želela, da je enakomerno zastopano število komisarjev in komisark, to ji je na koncu tudi uspelo. Imela je tudi nekatere druge pogoje, seveda odvisno, koga bodo predlagale druge države. V Novi Sloveniji smo pa predlagali, da bi sprejeli zakon, kjer bi večjo vlogo odigrali tudi evropski poslanci, ki bi vnaprej podprli morebitnega slovenskega kandidata za komisarja in bi imel potem večjo kredibilnost.

Domača scena: razmerje med novimi evropskimi poslanci je 5:4, če stranko Vesna štejemo na levo sredino – SDS ima štiri poslance, Nova Slovenija je za las dobila enega, SLS-u se je izmaknil. Kako ste vi zadovoljni z izidom NSi-ja?

Zadovoljna sem s tem, da smo vendarle ohranili evropskega poslanca. Želela pa seveda sem, da bi bil izid oziroma da bi bilo število glasov, odstotki boljši. Ampak vsake volitve so poglavje zase, tudi akterji so vedno lahko novi, tako da se vedno na novo mešajo karte. Na koncu bomo rekli, da hvala Bogu, da je Nova Slovenija ohranila evropskega poslanca.

Je dobro, modro, za stranko kot tako, da je predsednik NSi-ja šel v Evropski parlament oziroma na volitve in bil izvoljen?

Tako se je odločil. Verjetno, bo čas pokazal, za zdaj še ni nič usodnega, odločilnega. Mi imamo v jeseni tudi strankarski kongres, vsaki dve leti imamo volilni kongres, tako da bodo razmere ali pa prihodnost pokazala, ali je to dobro ali ni dobro. Sicer pa stranka ne sme stati samo na enem človeku, tako da tudi predsedniki so zamenljivi, če je to potrebno.

Pri SLS-u še ne želijo v javnost prenesti razčiščevanja, ki se je zgodilo po evropskih volitvah. Seveda ne boste komentirali njihovega dogajanja, ampak kako težko je stranko, ki izpade bodisi iz domačega bodisi Evropskega parlamenta, pripeljati nazaj?

Očitno je to zelo težko. Mi smo bili prva stranka, ki nam je to uspelo.

Pod vašim vodenjem.

Ja. Pozneje je uspelo za en mandat samo še Zmagu Jelinčiču. Hvala Bogu, da je Nova Slovenija obstala v slovenskem parlamentu in se je krepila, ima dobre poslance, tudi širšo mrežo. Ni pa bilo to zelo enostavno, veliko sem poslušala, da nisem karizmatična, da to še nobeni stranki ni uspelo, da to ne bo šlo. Ljudje so bili razočarani po izpadu, iskali so krivce, vzroke, ampak nam je uspelo in takrat sem bila zelo vesela. Lahko rečem, da je eden izmed mojih vrhuncev politične kariere, da nam je to uspelo.

Omenili ste nove igralce – platforma Anžeta Logarja, za katero še ne vemo, ali bo stranka ali ne, potem je tukaj nosilec liste SLS-a Peter Gregorčič – so to za vas na desnem polu akterji, ki lahko bistveno premešajo karte čez dve leti?

To se že kar nekaj časa napoveduje. Nekaterim je tista slava že malo minila, kajti težko je toliko časa vztrajati na visokem položaju, ne da bi že imel stranko, in toliko časa pred volitvami. Kar se pa tiče Slovenske ljudske stranke, bi rekla samo to, da jim želim, da bi oni sami izbrali svojega predsednika – ali tega ohranili ali izbrali novega, kakor se bodo odločili. Takšnega, ki bo njim všeč in ne samo, da bo kompatibilen z neko drugo stranko, ki pogosto dirigira, kdo naj bo na vodstvu kake stranke.

Prav po tihem, pa tudi na glas, nekateri govorijo o sovražnem prevzemu SLS-a. Bi se strinjali?

Gospod Gregorčič je dosegel zelo dober izid, zato je to sprožilo razprave. Glede na to, da vemo, da je bil predsednik programskega sveta RTV Slovenija v času, ko je televizijo prevzela Janševa stranka, je najbrž bolj kompatibilen s kakšno drugo stranko. Ampak naj SLS sam o tem presoja in se najbolje odloči.

Kako se stara vaša izjava, da mora slovenska desnica postati bolj demokratična? Veliko privržencev ste dobili z njo, pa tudi zelo veliko kritikov. Je ta izjava še aktualna?

Ne samo desnica, na splošno si želim, da bi bila Slovenija demokratična. V tem sklopu tudi desnica, čeprav zelo nerada govorim o levici in desnici, ampak govorim o poštenih politikih, o tistih konstruktivnih politikih, ki želijo nekaj dobrega narediti za ljudi, za državljane, za državo. V tem smislu nimam rada teh delitev. Če ljudje čutijo, da so slišani, da je oblast taka, ki jim prisluhne, ki jim uresničuje njihove potrebe ali rešuje probleme, potem so mirni, če je vlada demokratična, potem je to dobro izhodišče za vlado in za državljane.

Imate politično kilometrino, zato me zanima vaš pogled na vlado Roberta Goloba. Kaj po polovici mandata vidite kot največjo težavo?

Za zdaj vemo, da zdravstvena reforma še ni sprejeta. Tudi stavka na upravni enoti je naredila veliko težav državljanom. Slišim vedno znova o gradbenih dovoljenjih, da so zastali projekti, ker niso dobili gradbenih dovoljenj. Ne slišim veliko pohval na račun Golobove vlade, predvsem pa slišim, da je premalo učinkovita. To pravijo tudi župani, da ministrstva niso odzivna, da prepočasi rešujejo probleme. Tukaj se pa pozna tista neizkušenost.

Boste jeseni na kongresu Nove Slovenije kandidirali za katerega od položajev v stranki?

Je več položajev, za najpomembnejšega zagotovo ne. Bomo videli, ne bom prehitro rekla ne v eno ali v drugo smer, da ne bi potem morala požreti kakšne besede.