"Slovenska šola je v splošnem dobra, imamo dobre vrtce in šole, dobre podporne službe na ravni države, v mislih imam javne zavode, imamo tudi dober uradniški del in vzpostavljeno mrežo sodelovanja z univerzitetnim prostorom," je v uvodu svoje izčrpne predstavitve kandidature za ministra dejal Vinko Logaj. "Hitre spremembe v družbi, drugačen način življenja, drugačne vrednote pa hkrati prinašajo cel kup izzivov na področju vzgoje in izobraževanja." Poiskati bo treba rešitve, da bo slovenski vzgojno-izobraževalni prostor zagotavljal tako kakovost kot dobre odnose, ki so po Logajevem mnenju ključni. "Ključen pa je učitelj, ki je vsak dan v svojem delovnem času v razredu."

Skupaj z otroki, mladostniki, starši in starimi starši je po Logajevih ugotovitvah s šolami in vrtci posredno ali neposredno vsak dan povezanih več kot milijon ljudi. "To pomeni, da imajo (šole in vrtci, op. a.) vpliv ali stik s tako rekoč polovico slovenskega prebivalstva na dnevni ravni. To je eden pomembnih kazalcev, da sta ugled šole in zaupanje v šolo tako velikega pomena." Ob tem je napovedal, da bo zagotavljanje in povečanje ugleda učiteljev in šolskega prostora eno prioritetnih področij.

Šola je po Logajevih besedah v zadnjih letih prevzela tudi pomembno socialno vlogo. Dejal je, da mora ta predstavljati korektiv na socialnem področju, in poudaril pomen "vključenosti vseh otrok, učencev in dijakov v vrtce in šole v nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja".

"Zavedam se tudi, da je v družbi individualizma, v kateri smo, v šolskem prostoru v ospredju pogosto pritisk na ocene in uspeh in da je cilj številnih posameznikov doseči čim višjo izobrazbo. Hkrati pa pogosto pozabimo, da je v digitalni dobi šola tako rekoč edina institucija pri mladini, ki tudi vzgaja za življenje v skupnosti in za sobivanje." Da bi skupaj okrepili slovenski šolski prostor, namerava sodelovati z vsemi deležniki, s sindikati, ravnatelji, učitelji in z zvezo staršev ter lokalnimi skupnostmi. "V javnosti je pogosto slišati, kot da je država oziroma ministrstvo nasprotnik teh javnosti, sam vidim reševanje izzivov in konfliktov, ki nastanejo, v konstruktivnem sodelovanju."

Med izzivi, s katerimi se trenutno srečuje slovensko šolstvo, je najprej izpostavil povečano število otrok priseljencev. Predvsem jezikovne in tudi kulturne bariere po njegovih besedah povzročajo stiske tako učiteljem kot učencem. Stanje po državi pa je precej različno, v nekaj manj kot 40 šolah nimajo tujejezičnih učencev. V nekaterih šolah pa ti predstavljajo tudi do 38 odstotkov vseh učencev, v nekaterih oddelkih celo več kot polovico razreda, kar otežuje vzgojno-izobraževalni proces.

Po Logajevem mnenju bi morali, da bi zagotovili postopno vključevanje učencev priseljencev v šole, zagotoviti dodaten kader, ki bi jim pomagal pri premoščanju kulturnih in jezikovnih barier, pri čemer ni nujno, da gre za učitelje, "ker učiteljev v slovenskem šolskem prostoru trenutno nimamo". Finančno podporo za te načrte pa naj bi zagotovila kohezijska sredstva.

Omenil je tudi težavo neobiskovanja šole otrok iz dela romske skupnosti, ki povzroči nenapredovanje v višje razrede, nesprejemanje romskih učencev in posledično še vzgojne težave. Logaj rešitev vidi v večjem številu romskih pomočnikov, ki so se izkazali za primer dobre prakse.

Za delo z nadarjenimi učenci bo po mnenju Logaja deloma uspešno poskrbel razširjeni program, ki v času po rednem pouku ponuja različne dejavnosti. V razširjenem programu naj bi bila zagotovljena tudi dodatna pomoč učencem, ki jo potrebujejo. "Dodal bi, da nam je iz šolskega sistema izpadla medvrstniška pomoč, ki smo jo poznali v preteklosti in ima svoje vzgojne učinke. Prepričan sem, da je nujno spodbuditi šole, da znova zaživi."

Na sistemski ravni je po mnenju Logaja potrebna sprememba zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Izpostavil je dolge čakalne vrste, več kot leto dni, v svetovalnih centrih za otroke in mladino. O pomanjkanju kadra za dodatno strokovno pomoč Logaj meni, da bi lahko vrzeli odpravili z usposabljanjem oziroma z mikrofvalifikacijami učiteljev. "Menim, da se učitelj zelo težko odpravi na usposabljanje v programe, ki so zdaj predvideni v obsegu 60 kreditnih točk," je dejal in ob tem dodal, da se zaveda, da razprava o tem v univerzitetnem prostoru ne bo preprosta.

Napovedal je tudi spremembe pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja. "Mislim, da bo treba spremeniti že strukturo tega dokumenta in določiti, kaj so pravice in obveznosti učencev oziroma dijakov, kaj so pravice in obveznosti učiteljev ter pravice in obveznosti staršev, ki pogosto tudi neupravičeno pritiskajo na rešitve pri pouku in na ta način tudi krnijo avtonomijo profesionalnega dela učiteljev," je dejal Logaj.

Poudaril je, da je na področju vzgoje in izobraževanja deloval vso svojo kariero. Sprva je poučeval fiziko na OŠ Dol pri Ljubljani, nato še na OŠ Litija, kjer je bil tudi pomočnik ravnatelja, nato ravnatelj na OŠ Gradec in pozneje še ravnatelj na Gimnaziji Litija. Po skupno 26 letih poučevanja fizike in vodenja šol se je zaposlil na Šoli za ravnatelje. Na ministrstvu je nekaj let vodil direktorat za srednje in višje šole ter izobraževanje odraslih. Dve leti je bil direktor Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, več kot deset let pa direktor Zavoda za šolstvo.

Logaj se bo, če bo potrjen za ministra, moral spopasti s pomanjkanjem kadra in nizkimi plačami, ki mlade odvračajo od učiteljskega poklica, zato se jih vedno manj odloča zanj. Zato bo treba, kot napoveduje, sprejeti kar nekaj sistemskih ukrepov. Kot novi minister se bo moral ukvarjati tudi z vprašanjem medvrstniškega nasilja, poteka pa tudi prenova učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji.

DZ bo o imenovanju Logaja in kandidata za ministra za obrambo Boruta Sajovica odločal predvidoma na izredni seji v ponedeljek. O sklicu se bo danes dogovoril kolegij predsednice DZ-ja.

Medtem pa premierja po odstopu ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh čaka še iskanje njenega naslednika.