"EU naj bi se opredelil, kot da je Zahodni Balkan strateški cilj, in ta ideja pride v vse dokumente, ki jih Evropska komisija izdeluje čez leto, in vizija evropskega Balkana postane bistveno bolj oprijemljiva. Težava je v tem, da je ideja o širitvi EU-ja na zahodni Balkan v zadnjem desetletju izginila z dnevnega reda vrhunskih srečanj. Moč slovenskega predsedovanja naj bi to temo vrnila na dnevni red," je slovenski zunanji minister Anže Logar po posvetu slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju povedal v Odmevih.

Logar je še pojasnil, da je glede širitve EU-ja na Zahodni Balkan na ravni zunanjih ministrov držav EU-ja relativno soglasje glede tega vprašanja. "Morda je kakšna dilema na ravni predsednikov vlad in to je eden izmed razlogov, zakaj smo se odločili, da uvrstimo neformalni vrh EU-Zahodni Balkan med prioritete slovenskega predsedovanja, da se najvišja politična raven na odkrit način pogovori o perspektivi Zahodnega Balkana," je pojasnil zunanji minister.

"Predsedovanje nas postavlja visoko na dnevni red drugih prestolnic EU-ja in tudi širše. Slovenska diplomacija tu igra zelo pomembno vlogo – najprej z vidika vira informacij iz drugih prestolnic, kakšno je posamezno stanje duha za posamezne dosjeje, po drugi strani pa, ko je treba kakšno stvar posebej urediti, tudi kot mediator, kot prvi vir informacij za druge države članice EU-ja. Slovenski program predsedovanja vsebuje te ključne teme, s katerimi se EU ukvarja, in če smo dovolj proaktivni, da slovenska diplomacija dejavno deluje in sodeluje, lahko iz tega programa doseže več, kot če bi samo mirno spremljali, kaj se dogaja s tem programom," pa je opisal, kako iz programa predsedovanja potegniti kar največ, ko gre za slovenske zunanjepolitične interese.

Strateška širitev na zahodni Balkan

Ključen izziv za EU v prihodnjem obdobju je, da se postavi nazaj na noge po pandemiji covida-19 in si zastavi strateške cilje, del katerih je tudi širitev na Zahodni Balkan, je dejal premier Janez Janša, ki je diplomatski zbor nagovoril drugi dan posveta. Poudaril je, da je vprašanje širitve za Slovenijo še posebej pomembno, saj je blizu te regije. Širitev je po njegovih besedah strateški odgovor tudi na varnostne izzive.

Kot je dejal, bo treba spoznati, da če se na evropski celini ne širi EU, se širi nekdo drug, kar lahko vidimo na Balkanu in v vzhodni soseščini. Kot primer je izpostavil Turčijo, ki da z nekaterimi svojimi politikami na Balkanu "podstavlja noge med vrata" širitvi. "Dlje ko bo EU okleval s spoznanjem, da je širitev strateški odgovor na strateške izzive, večja bo težava," je opozoril.

Pandemija je po Janševih besedah spremenila marsikaj v mednarodnih odnosih, predvsem pa je pospešila določene trende, ki so se že nakazovali.

Svetovna gospodarska slika kaže, da so se zgodile velike razlike med glavnimi igralci v svetu, in to bo te trende še pospešilo, je poudaril.

Kot je dejal, je pandemija odplaknila iluzije, da je svet globalen in da česar nimaš doma, lahko ceneje dobiš iz katerega koli dela sveta. Za kritično infrastrukturo se je lani jasno izkazalo, da to ne drži, je dejal.

Države niso bile pripravljene na pandemijo

Opozoril je, da v EU-ju ni bila nobena država pripravljena na pandemijo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je oceno pripravljenosti leta 2017 pripravila tudi za Slovenijo, vendar tega ni nihče jemal resno, zato na začetku ni bilo zaščitne opreme in pravih odgovorov na epidemijo, je spomnil.

Izrazil je upanje, da je pred EU-jem obdobje, ko bomo premagali pandemijo, brexit pa bo počasi postal zgodovina. "V tem obdobju se bo treba osredotočiti na to, kako bomo varnost in združitev Evrope, ki bo v miru sama s sabo, znova uvrstili na vrh dnevnih redov," je poudaril in opomnil, da so države članice EU-ja razmeroma hitro našle soglasje o tem, kako z obsežnim gospodarsko-finančnim svežnjem odgovoriti na vprašanje okrevanja po pandemiji, bistveno težje pa bo soglasje pri zelenem prehodu.

EU ima 27 držav z različnimi gospodarstvi in veliko je odvisno od tega, kako bo Evropski komisiji že na začetku uspelo nasloviti specifične težave posameznih držav, je dejal.

Janša je spregovoril tudi o kibernetski varnosti in opozoril, da se posamezne države EU-ja ne morejo dovolj učinkovito spopasti z realnimi grožnjami, ki so jih deležne vsak teden, zato mora EU zgraditi skupni požarni zid za boj s to grožnjo.