Med najpomembnejšimi tematikami programa predsedovanja je zunanji minister Anže Logar omenil konferenco o prihodnosti EU-ja ter napredovanje držav Zahodnega Balkana na poti v EU, predvsem začetek pogajanj o članstvu s Severno Makedonijo. "Pred nami je veliko zahtevnih dosjejev, kjer bomo morali krepko zavihati rokave," je zbranim diplomatom dejal minister.

Logar je diplomatom analiziral tudi opravljeno delo od zadnjega posveta, ki so ga opravili septembra lani. "Kljub pandemiji smo nadaljevali intenzivno zunanjepolitično dejavnost, vključno z vrsto fizičnih obiskov doma in v tujini," je poudaril in opisal številne stike, ki jih je imel na bilateralni in drugih ravneh.

Še posebej je omenil redna srečanja v t. i. formatu C5, ki ga ob Sloveniji sestavljajo še Avstrija, Češka, Slovaška in Madžarska. "Ta format je zaživel in pomeni, da je Srednja Evropa dobila svoj forum, prek katerega lahko glasneje sporočamo svoja sporočila," je dejal.

Med izzivi, ki slovensko diplomacijo čakajo že v kratkem, je Logar omenil predvsem implementacijo digitalnega covidnega potrdila in poenotenje ukrepov na mejah. Opozoril je tudi na "ponovno večanje števila slovenskih državljanov v tujini, ki bodo zelo verjetno od časa do časa potrebovali našo pomoč".

Na multilateralni ravni je sicer izpostavil letošnjo podnebno konferenco v Glasgowu, ki bo največji multilateralni dogodek v času slovenskega predsedovanja. "Želim si, da bi iz takšnega posebnega predsedovanja lahko v letu 2022 potegnili čim več praktičnih, še več pa vsebinskih zaključkov, ki bodo slovenski diplomaciji koristili in zagotavljali dobro delo tudi v prihodnjih letih," je Logar še dejal v svojem uvodnem nagovoru.

Pahor: Ugled Slovenije mogoče okrepiti le z aktivno, proevropsko politiko

Evropska unija se bo po 15 mesecih pandemije covida-19 spopadla s številnimi izzivi, je v nagovoru diplomatom poudaril predsednik republike Borut Pahor. Slovenijo pa čaka predsedovanje Svetu EU-ju, ki ga bo, kot je prepričan, opravila z odliko. To od Slovenije pričakujejo tudi drugi, ne glede na težavne notranjepolitične razmere, je poudaril predsednik.

Kako se bo razpletla notranjepolitična zgodba, Pahor ni želel komentirati. "Ampak prizadeval si bom – ker predsedovanja ni mogoče prestaviti na drugi čas, da to priložnost, ki jo zdaj imamo, da vodimo Svet EU-ja, in to v času, ko covid-19 nekako pojenja in se vrača tradicionalna, živahna diplomatska in politična aktivnost, da to opravimo z neko zrelostjo, sodelovanjem in odgovornostjo," je dejal predsednik.

"Naši ljudje si želijo, da bi s predsedovanjem Svetu EU-ja Slovenija svoj ugled okrepila. Vsekakor pa ne storila nič, kar bi ta ugled, ki smo ga trdo, skupaj z vami, gradili v zadnjih 30 letih, rahljalo," je opozoril Pahor. "Ugled pa je zdaj mogoče okrepiti le z aktivno, proevropsko politiko, v kateri bomo poskušali na vključujoč način doma in v Evropi prispevati k vidnim rezultatom, ki bodo v ljudeh pustili dober občutek," je dejal.

Predsednik bo mlade skušal navdihniti s "strastjo do Evrope"

V luči 30. obletnice vzpostavitve slovenske samostojnosti in neodvisnosti je predsednik Pahor spomnil, da je bila ideja o samostojni državi vseskozi povezana z demokracijo in evropsko idejo. "Naša privrženost evropski ideji in vstopu v EU-ju in naša aktivnost v njej je bila vselej povezana z željo, ambicijo, zavzetostjo, da se v EU-ju lažje uveljavimo, da lažje uveljavimo svoje nacionalne interese," je povedal predsednik. "Ne gre za to, da bi se v EU-ju utopili, identitetno in sicer, ampak nasprotno, da bi prav EU izkoristili za to, da svojo nacionalno in druge identitete okrepimo," je še poudaril Pahor in poudaril, da je slovenščina eden od uradnih jezikov več kot 400 milijonov prebivalcev EU-ja.

V povezavi z evropsko idejo je izrazil zadovoljstvo, da se končno začenja konferenca o prihodnosti EU-ja. Čeprav konferenca nima velikih načrtov glede institucionalnih sprememb in si sam želi več vizionarstva, pa bodo pomembni tudi predlogi o pragmatičnih rešitvah. Sam si bo prizadeval predvsem za večji angažma mladih, je napovedal Pahor. V ta namen je napovedal tudi obisk osnovnih in srednjih šol ter študentov, da bi mlade "navdihnil s strastjo do Evrope".

Razprave o prihodnosti so po njegovih besedah zelo pomembne. "Vsaka skupnost potrebuje sanje o svoji prihodnosti," je poudaril predsednik in se zavzel, da bi se v razpravo vključilo čim več zainteresiranih ljudi. Čeprav je EU skupnost različnih narodov in držav, pa moramo imeti pred očmi skupne cilje – mir, sprava in blaginja za vse, je pozval Pahor. "Razlike bodo vedno obstajale, a naj nas bogatijo, ne pa da vodijo h konfliktom," je dejal. "Konferenca bo priložnost, da se spomnimo pomena temeljnih vrednot, na katerih se je gradil EU – spoštovanje človekovih pravic, demokracija, vladavina prava, svoboda izražanja in svoboda medijev. Vse te vrednote so zapisane tudi v naši ustavi," je še poudaril Pahor. "Zavzemamo se za skupno strateško vizijo Evrope, ki bo celovita, svobodna in povezana in v kateri bomo vsi živeli v miru," je dodal.