olitvah morajo stranke oziroma liste postaviti najmanj 40 odstotkov žensk. Občinske volilne komisije morajo zavreči liste, ki tega ne bodo upoštevale.

"Gostilniških poslov ni," se zasmeji Majda Podkrižnik, županja občine Nazarje, ko jo vprašam, ali ženske pri delovanju v politiki uporabljajo drugačne obrazce kot njihovi moški kolegi. "Smo bolj vestne, delavne, zavzete in transparentne," našteva lastnosti, zaradi katerih so županje boljše od županov. "Včasih mogoče značaj materinstva prenašamo tudi na občane in občanke in smo kanček bolj čustvene, mogoče si upamo manj tvegati. Značajsko imajo zagotovo v nekaterih pogledih prednost župani, v nekaterih županje. Če bi bilo ravnovesje, bi bilo funkcioniranje idealno," meni Majda Podkrižnik.

Politika kot nov izziv
Kot uspešna gospodarstvenica v proizvodnem in storitvenem podjetju se je za vstop v lokalno politiko odločila, potem ko so jo v enem dnevu nagovorile tri osebe. V tednu dni, po prvotnem presenečenju, ki mu je sledila podpora družine, se je odločila sprejeti izziv. Kandidirala je s podporo treh strank in volivcev in bila izvoljena. Dočakali pa so jo opozicijski občinski svetniki, neizvoljeni protikandidat, ki se zelo dolgo, nekateri celo do konca prvega mandata niso mogli sprijazniti z žensko županjo. "Niso delovali konstruktivno, strokovno, v javno korist, celo nasprotno, spodbujali so civilno iniciativo, pisali anonimna pisma nadzornemu odboru. Nasprotovali so mi, mogoče politično nagajali, da bi obupala, a sta mi strokovnost in transparentnost na prvem mestu," je vztrajna edina županja v savinjski regiji, ki zajema 31 občin.

Čim več prebivalcev!
In največji dosežki? Izboljšala je pogoje bivanja, saj so v občini Nazarje v preteklih štirih letih letih nudili možnosti nakupa stanovanj prek investitorja, parcele za gradnje individualnih hiš s komunalno opremljenimi parcelami, gradnja obrtno-poslovnih objektov s komunalno opremo, spodbujali so edino brezplačno šolo v Sloveniji. Cene vrtca so bile ugodne, povečali so oddelek vrtca. Trenutno sodelujejo pri energetski obnovi starega dela šole in vrtca. Ustvarjali so pogoje za večje število rojstev in priseljevanje, saj imajo po besedah Majde Podkrižnik v Savinjski dolini največ možnosti za zaposlitev. Financiranje občine je namreč odvisno od števila njenih prebivalcev - čim več imaš prebivalcev v občini, večji so prihodki, je realna nekdanja gospodarstvenica, ki letos kandidira le s podporo volivcev.

Kdo so še slovenske županje?
In kdo so še ženske, ki vodijo občine? Romana Lesjak (Črna na Koroškem), Marijana Cigala (Dravograd), Rafaela Pintarič (Radeče), Bernardka Krnc (Šmarješke Toplice), Mojca Čemas Stjepanovič (Črnomelj), Olga Karba (Ljutomer), Polona Kambič (Semič), Darinka Fakin (Majšperk) in Darja Hauptman (Kobarid). Zakaj jih je torej samo deset?

Župani so pravi mali kralji
"Takšno stanje stvari govori o tem, da je najvišje položaje, tudi na ne tako pomembnem lokalni ravni, ženskam težko doseči. Župani, večinoma moški, ostanejo na teh mestih več mandatov in so pravi mali kralji v svojih mikrookoljih," pravi za MMC Milica Antić Gaber, strokovnjakinja za ženske študije in feministično teorijo ter predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Za župan(j)e velja večinski volilni sistem
"Marsikdo bi pričakoval, da je lokalna raven tista, na kateri bi lahko ženske najlažje vstopile v politiko, a pri nas ni tako. Čeprav se je delež žensk v mestnih in občinskih svetih po uvedbi kvot povečal, pa imajo ženske velike težave pri kandidaturah za županska mesta, kjer tudi samih kandidatur ni veliko in so župani voljeni po večinskem sistemu. Nekoliko več jih je na podžupanskih mestih, ki so imenovana," pojasni Milica Antić Gaber "prispevek" večinskega volilnega sistema k izvoljivosti županj.

Bodo ženske oprale umazanijo v politiki?
K manjšemu zanimanju žensk za lokalno politiko po njenem mnenju prispeva umazan videz politike: "Lokalna politika se od nacionalne bistveno ne razlikuje. Politika je razumljena kot umazana zadeva. Kdor vanjo vstopi, je kompromitiran, zaznamovan in nalepka strankarske politike se ne odlepi tako lahko," je še dodaten razlog, da ženske politiko in političarke po večini opazujejo iz naslanjača.

Od Kranja do Bruslja po bližnjicah
Toda za Alenko Bratušek, ki se ji nasmihata komisarsko in mesto podpredsednice Evropske komisije, je bila prav lokalna politika odskočna deska. Bratuškova je bila naprej v dveh mandatih svetnica kranjskega mestnega sveta.

Lokalne volitve so dokazano dober začetek
"Raziskave kažejo, da je lokalna raven dobra startna točka za graditev politične kariere, še posebej če v njej ostanejo dlje kot en mandat. Predvsem je pomembno, da spoznajo pravila igre, spletejo socialne mreže v tem polju in pridobijo nekaj kilometrine," pravi Milica Antić Gaber. Raziskave, ki jih je opravila, kažejo, da ženske v lokalno politiko vstopajo s povsem konkretnimi načrti o tem, kaj bi rade naredile, spremenile, prispevale lokalnemu okolju.

Ženske delujejo timsko
"Podpora kolegov in kolegic je vsekakor tudi v lokalni politiki pomembna, še posebej zato, ker ženske v politiki delujejo timsko in iščejo podporo tudi zunaj lastnih ozkih tako strankarskih kot tudi ideoloških in drugih krogov," poudarja še Milica Antić Gaber.

Žensk malo tudi v občinskih svetih
"Delež občinskih svetnic je od leta 1994 do 2010 od začetnih deset odstotkov po dvojih volitvah narastel na 13 odstotkov, saj je bila leta 2005 zakonsko uvedena postopna spolna kvota za kandidiranje na lokalnih volitvah," pojasnjuje za MMC predsednica Ženskega lobija Metka Roksandić.

Kvote delujejo ...
Tako je na volitvah leta 2006 veljala 20-odstotna kvota, zaradi česar se je takoj zvišal delež izvoljenih svetnic na 21,5 odstotka. Na volitvah 2010 je veljala 30-odstotna spolna kvota, pa se je delež izvoljenih občinskih svetnic povišal le neznatno, in sicer na 22,4 odstotka.

Kot razlaga Metka Roksandić, se v večini slovenskih občin (148) voli po proporcionalnem sistemu, kjer velja spolna kvota. Ženske so bile predlagane na prvo mesto kandidatnih list zgolj v 18 odstotkih, večina predlagateljev pa je na zadnjih lokalnih volitvah žensko uvrstila na vsako naslednje 3. mesto na listi, je pokazala analiza Agencije za strokovno podporo javnim politikam Entelehia.

A zastopanost obeh spolov bodo morale stranke zagotoviti tudi v manjših občinah, ki imajo manj kot 12 svetnikov, ki jih volijo po večinskem volilnem sistemu, opozarja Metka Roksandić. Tako bo v volilnih enotah občine, kjer volijo več kot enega kandidata, treba zagotoviti, da sta/so kandidata/-i obeh spolov.

Moške trdnjave: Horjul, Kostel, Sodražica, Vitanje
Ker pa v desetih občinah na volitvah leta 2010 ni bila izvoljena v občinski svet nobena občinska svetnica, izvaja nevladna organizacija Ženski lobi poseben projekt. Od teh desetih občin kar v štirih občinah že 12 let od volitev 2002 odločajo le moški občinski svetniki, in sicer v Horjulu, Kostlu, Sodražici in Vitanju.

Ko niti kvote ne pomagajo
"V vseh teh občinah se voli po večinskem volilnem sistemu in kvote ne veljajo. A tudi v dveh občinah Kidričevo in Oplotnica, kjer se voli po proporcionalnem volilnem sistemu, ni bila izvoljena niti ena občinska svetnica," realno sliko izpostavlja Metka Roksandić.

Zato je ključno ozaveščanje političnih strank, da dajo ženskam možnost, poudarja in kot dokaz navede izid volitev v občinah Cerkvenjak, Sv. Tomaž in Nazarje, kjer je v veljavi večinski volilni sistem: te občine so se uvrstile med 21 slovenskih občin z deležem izvoljenih občinskih svetnic, večjim od 35 odstotkov.

Analiza Ženskega lobija je še pokazala, da je bilo leta 2002 še 31 občin brez občinske svetnice, 2010 še deset, cilj pa je, da v vseh slovenskih občinskih svetih sodelujejo tudi izvoljene občinske svetnice, še navaja Metka Roksandić.

Liste, ki ne bodo spoštovale kvot, bodo zavržene
Da pa bi bile ženske izvoljene, morajo najprej kandidirati. Zato bo treba opazovati občinske volilne komisije, ki morajo kandidatne liste, ki ne ustrezajo zakonskim pogojem oziroma ne bodo dale 40 odstotkov žensk ter postavile izmenično zastopanost obeh spolov (t. i. zadrga), zavreči. Tako so za MMC pojasnili v Državni volilni komisiji, ki pa nima pristojnosti nadzora nad zakonitostjo izvajanja lokalnih volitev. "Nihče nima pregleda in nadzora nad tem, ali občinske volilne komisije dejansko spoštujejo spolne kvote. Na upravna sodišča pa se lahko pritožijo le predlagatelji, kar je absurd," je na pomanjkljivost zakonodaje še opozorila Metka Roksandić.